Deset sklec? Še vedno.

Večno razgibavanje, delo in pozitivno mišljenje, pa jih boste dočakali devetdeset tako čili kot Zora Konič.

»Rojena sem bila 1. januarja 1922. A ni to posrečen datum?« mi Zora Konič pravi v soboto na veliki rojstnodnevni zabavi v tržiški Sokolnici. Druge lokacije za praznovanje si sploh ne gre zamisliti, saj je slavljenka telovadbi v Sokolnici predana že celo življenje. »Tri leta sem bila stara, ko me je oče pripeljal v Sokolnico v Bohinjski Bistrici, v mojem rojstnem kraju, pri štirih sem že nastopala,« se spominja. Oče je dobil delo v tovarni Peko, pa se je družina preselila v Tržič, ko je imela štirinajst let. Prvo Sokolnico je zamenjala za drugo, začela je tekmovati v orodni gimnastiki. »V tej telovadnici sem pustila sedemdeset let življenja. Pred vojno sem bila v tekmovalni vrsti, med vojno je bil Sokol ukinjen, po vojni pa sem bila soustanoviteljica fiskulturnega društva, ki se je preimenovalo v TVD Partizan. Danes je to Splošno športno društvo (SŠD) Tržič, čeprav sem jim tedaj rekla, le kaj vam je treba spreminjati ime. Dolga leta sem bila načelnica in vaditeljica ženskih oddelkov – od cicibank do članic. Neprekinjeno že trideset let pa vodim skupino babic, zdaj skupaj z Milico Ivnik,« je povzela slavljenka, ki je službovala na občini.

»Modra plisirana krila, bele bluzice, kratke bele nogavičke in copatke, tako smo bile oblečene naraščajnice. Danes bi jim rekli mladinke. Pod Sokolom so bila mlajša deca, starejša deca, naraščajnice in članice,« je razložila Koničeva, ki ni bila uspešna le v tekmovalnem pogledu, temveč je s svojim znanjem ustvarila številne akademske sestave, s katerimi so članice nastopale po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Tudi po njeni zaslugi je društvo dvakrat zmagalo kot najboljše v Jugoslaviji.

V Sokolnico, v kateri je »dala skozi« kar tri generacije, še vedno prihaja vsak dan. »Zjutraj pridem, da jo pospravim, popoldne telovadimo. V Sokolnico bom hodila, dokler bom le mogla, saj je moj drugi dom. V življenju moraš pred seboj vedno imeti smisel. To te žene naprej, to ti pomaga premagovati najtežje trenutke,« je poudarila. Predsednik SŠD Tržič Andrej Kavar je dejal, da je prav Zora Konič najbolj zaslužna za to, da Sokolnica danes še stoji. Za devetdeset let so ji člani SŠD Tržič pripravili akademijo, skozi katero so predstavili njeno življenjsko pot. Tržiško je uvodoma zaigral Tržiški ansambel veteranov in časnikov, Kam le čas beži je zaplesala z vnukoma Blažem in Lukom, njene babice, oprostite, starejše mladinke pa so gostom pokazale, kako dobro jim gre telovadba. Pa je tudi Zora Konič za nekaj minut postala tovarišica mladim postavnim fantom. Telovadili so tudi cicibančki, nekaj partizanskih je zapel Ženski pevski zbor KD Bistrica, Draga Koren pa je Zori, svoji dobri prijateljici posvetila pesem. Za spomin je dobila tudi knjižico Zori – tvoji prijatelji. Pred mikrofon sta prišla njen nekdanji učenec in znan telovadec, danes pa profesor na Fakulteti za šport Herman Berčič ter župan Borut Sajovic. Še najkrajši govor pa je imela kar Zora Konič: »Dragi moji prijatelji, prisrčen pozdrav! Zelo sem vesela, da boste danes z mano rajali.«