Prednost družinskim kmetijam

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 6. februar 2012 / 06:00

Državni gozdovi naj bi po poteku sedanjih koncesijskih pogodb prešli pod upravo družbe v stoodstotni lasti države.

Ljubljana - Kdo bo v novi Janševi vladi vodil ministrstvo za kmetijstvo, ki mu bo po novem pridruženo še okolje in se bo imenovalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, uradno še ni znano, a Slovenska ljudska stranka kot koalicijska partnerica za to funkcijo predlaga Franca Bogoviča, ki je bil trinajst let župan občine Krško, ima kmetijske izkušnje iz Agrokombinata Krško in iz družinskega podjetja in je bil v prejšnjem in v tem mandatu izvoljen za poslanca državnega zbora. A kdorkoli že bo prvi mož ministrstva, bo moral izvajati koalicijsko pogodbo, ki je sprejeta in na dobrih štirih straneh določa najpomembnejše programske usmeritve tudi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg nekaterih splošnih je v njej tudi precej konkretnih usmeritev, kot na primer: kmetijska zemljišča in gozdove v lasti države je treba prednostno prodati družinskim kmetijam. Nova koalicija tako napoveduje sprejetje posebnega zakona, s katerim bi kmetijska zemljišča uvrstili med zemljišča, ki so nacionalnega pomena za prehransko varnost države. Hribovskim in gorskim kmetijam naj bi na podlagi prednostne pravice, zapisane v zakonu o gozdovih, končno omogočili pridobitev dolgoročne koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, vsi drugi gozdovi v lasti države pa naj bi po poteku sedanjih koncesijskih pogodb prešli pod upravo družbe v stoodstotni lasti slovenske države. Pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč naj bi vzpostavili mehanizme za zagotavljanje nadomestnih zemljišč. Državna zemljišča, ki niso primerna za kmetijsko dejavnost, naj bi prenesli na lokalne skupnosti ali jih prodali. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi se bolj aktivno vključeval v postopke zamenjav, komasacij in združevanja zemljišč, območje kmetijskih zemljišč pa naj bi na novo določili in razvrstili po namenski rabi.

Povečanje samopreskrbe s hrano

Nova koalicija si je za pomembno nalogo zadala tudi povečanje deleža ekološko pridelane hrane in stopnje samopreskrbe, ki za večino pridelkov (izjema so mleko, goveje meso in perutnina) znaša od 30 do 65 odstotkov. Ker samopreskrba upada kljub izplačilu subvencij, se koalicija zavzema za to, da bi plačila »vezali« na pridelavo hrane, pri tem pa naj bi tudi odpravili administrativne ovire in kmetom omogočili izplačilo subvencij že v treh mesecih po oddaji vloge. Spodbujali naj bi odprtje trgovin z lokalno pridelano hrano in kmečkih tržnic ter krepili zavedanje, da je doma pridelana hrana večinoma kakovostnejša od uvožene.

Kmet ne bo v podrejenem položaju

Koalicijski partnerji si bodo, kot so zapisali v pogodbo, prizadevali za izboljšanje ekonomskega položaja kmetov. Vodili bodo takšno politiko, da kmetje v nobenem pogledu ne bodo v podrejenem položaju v primerjavi s preostalim prebivalstvom; poskušali pa jim bodo tudi zagotoviti razliko med vplačano in minimalno pokojnino. Vzpostavili naj bi pravičnejše odnose med udeleženci v prehranski verigi in iz zakonodaje odstranili zahteve, ki v primerjavi s sosednjimi državami in Evropsko unijo pomenijo nadstandard.

Na področju gozdarstva naj bi reorganizirali javno gozdarsko službo, jo naredili »vitkejšo« in učinkovitejšo ter ji med naloge dodali še naravovarstveni nadzor, poenostavili pa naj bi tudi gozdno gospodarsko načrtovanje. Uvedli naj bi nove spodbude za združevanje lastnikov gozdov in vzpostavitev gozdno lesnih verig med lastniki gozdov, njihovimi združenji ter gozdarskimi podjetji ter lesno industrijo in obrtjo. Gorskim in hribovskim kmetijam naj bi takoj podelili koncesije za razpoložljive državne gozdove.