Pričevanja o osamosvojitvi na Gorenjskem

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. februar 2012 / 06:00

Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjske je izdalo prvi del zbornika Osamosvojitev na Gorenjskem 1989 -1991. Avtorja Milan Klemenčič in Damjan Renko napovedujeta tudi drugi in tretji del.

Kranj - Policijski veterani iz združenja Sever želijo ohranjati zgodovinski spomin pri nastajanju slovenske države in zlasti mladim ljudem približati dogodke ob slovenski osamosvojitvi, je ob predstavitvi zbornika dejal predsednik gorenjskega združenja Sever Stanislav Ficko. S tem zgodovinskim področjem bi se morali ukvarjati ministrstvo za notranje zadeve in policija, ker pa se to doslej ni zgodilo, so se sklenili tega lotiti v veteranski organizaciji, je dejal avtor Milan Klemenčič. V letu in pol sta s soavtorjem Damjanom Renkom iz dokumentarnega gradiva in iz pričevanj udeležencev sestavila prvi del zbornika, ki govori o vlogi in aktivnostih nekdanje Uprave za notranje zadeve Kranj v takratnih osamosvojitvenih procesih. Zajeto je obdobje pred osamosvojitvijo in v času osamosvojitvene vojne, ko je dan poudarek zlasti dogajanju na gorenjskih mejnih prehodih. V zbornik so vključeni tudi spomini nekaterih ključnih akterjev iz vrst takratne gorenjske milice, teritorialne obrambe, dveh nekdanjih starešin JLA in enega civilista. Kot sta ob predstavitvi zajetne knjige s 360 stranmi, ki v 18 poglavjih popisuje dogodke iz obdobja osamosvajanja na Gorenjskem, dejala avtorja, je bilo te nemogoče vrednotiti po pomembnosti, češ da so pomembni vsi in brez njih danes ne bi govorili o samostojni Sloveniji. V drugem delu zbornika, katerega večina je že narejena, napovedujeta še delovanje drugih služb v organizacijski sestavi takratne UNZ Kranj, v tretjem pa pričakujeta, da bodo poleg policije sodelovali tudi drugi akterji osamosvajanja Slovenije.

Na predstavitvi sta se oglasila Janez Kavar in Anton Stritih, stotnika teritorialne obrambe, katerih pričevanji knjiga navaja kot aktivni priči dogodkov na mejnem prehodu Ljubelj. Že iz zbornika se vidi, da so isti dogodki različno videni »skozi daljnogled policista ali daljnogled vojaka«, je menil Janez Kavar, ki je kritično ocenil tudi zapisano pričevanje kapetana JLA, češ da je bilo neiskreno. Avtorja sta omenila, da so nekateri pripadniki JLA (čeprav v vojnih dogodkih leta 1991 v Sloveniji nesporno agresorji) odigrali tudi pozitivno vlogo. Zapisanih izjav pa nista spreminjala ali prilagajala, temveč sta vsa pričevanja objavila tako, kot so bila povedana. Do vloge istega kapetana Pajića pa je bil kritičen tudi Anton Stritih, prav tako do nekaterih dogodkov, češ da so prikazani izkrivljeno in da bi jih morali razjasniti pred izidom zbornika. Avtorja pričakujeta, da se bo to zgodilo ob napovedanem tretjem delu zbornika.