Družinski zakonik
Spoštovana ga. Damjana Šmid, izredno sem bila presenečena nad vašim člankom v Gorenjskem glasu in mnenjem o družinskem zakoniku (13. jan. 2012, 2. del). Glede na vaše strokovno znanje in vedenje, pa sem šokirana in prizadeta, da v članku mešate hruške in jabolka skupaj. Ne vem sicer, kakšno osebno zamero gojite do nas, kristjanov, in Cerkve (božjega hrama, kot ga imenujete), da tako napadalno govorite o krščanskih vrednotah. Družinski zakon kot tak ni plod cerkvene ustanove, pač pa civilne iniciative, ga pa cerkvena ustanova podpira.Tako razdvojevanje ljudi na kristjane in nekristjane v zvezi z družinskim zakonikom je zaslediti tudi v drugih medijih. Prav zato tudi zmeda med ljudmi. Prav zato se nekateri, ki se ne strinjajo s predloženo interpretacijo družinskega zakonika, ne odločijo, da bi bili proti sprejemu le-tega. Zato, ker bi bili potem "krščanarji". Ne razumem, kaj imate proti "ženičkam z rutami" (predvidevam, da je to napad tudi na musliman(k)e, saj so proti taki vrsti zakona in nosijo rute), to je tako, kot je bila izrečena izjava g. Majerja, za "ljudi v trenirkah". Skratka, ne vem, ali se zavedate, da bi za te in druge besede lahko posredovala tudi ga. Pirc Musarjeva. Omenjate tudi, da ne veste, zakaj toliko prahu zaradi dveh členov. Menim, da bi bil sporen tudi en sam tak člen, če bi bil naperjen proti družini, ki jo sestavljajo oče, mati in otrok (ali več otrok). Kakšno zvezo imajo tu ženske, "ki padajo po stopnicah"? Tu bi morale ukrepati ženske same v prvi vrsti, v drugi pa socialna ustanova, ki velikokrat odpove, takrat, ko bi najbolj morala ukrepati. Sami opažate, da postajamo branjevci, ki trgujemo z vrednotami. Res je, vrednote so zelo malo pomembne in prav te vrednote v veliki večini zagovarja tudi krščanstvo. Liberalizem vemo, kam nas pelje. Že vidim, da se nekateri bralci nasmihate in najprej pomislite na vse tiste "grešne primere" cerkvenih dostojanstvenikov. Pa bom zapisala tole … Velikokrat je bilo dvignjenega ogromno prahu, dokazanega nič. Ne zagovarjam tega. Niti najmanj! "Naj vrže prvi kamen tisti, ki nima greha". Povsod so dobri ljudje in t. i. slabi ljudje. Vsi pa se kolikor toliko trudimo za najboljše. Hočem reči, da se bo to "lahko" dogajalo tudi v t. i. istospolnih družinah. Dva moška vzgajata žensko ali moškega potomca ali dve ženski vzgajata žensko ali moškega potomca. Menim, da v teh primerih lahko obstaja dosti večja verjetnost za "spolni delikt". Ali se zavedate, da gre pri sprejemu teh dveh členov tudi za veliko možnost, da se bodo ženske lahko "dale" umetno oploditi (oče bo neznan), in da bodo moški lahko najeli nadomestno mater, ki bo zanje njihovega otroka donosila in ga tako že pred spočetjem prodala? Tako spočeti in rojeni otroci se bodo v življenju prav lahko znašli v paru s svojim polbratom ali sestro in ne bodo vedeli za to. Ali to res ni sporno? In ne nazadnje vaše vprašanje "komu se prodajajo za pet minut slave prodajalci podpisov na stojnicah", oprostite, nihče nič ne zasluži, nihče se ne prodaja. Gre za zagovarjanje vrednot, ki jih posamezniki želijo zaščititi in to na prostovoljni ravni. Kje je tu kaj spornega? Naj bo zraven še stojnica, kjer se strinjajo s tem zakonikom …, mogoče bi tam stali tisti, ki bi to delali za plačilo.
Kje pa je zagotovilo, da med dvema istospolnima partnerjema ne bo prihajalo do prepirov, pijančevanja, ločitve – kot v veliki večini zagovarjate tisti, ki ste za ta zakon? Vsekakor sem za ljubeč družinski odnos, če je le-ta mogoč. Ne bi pa želela, da bi mene osebno vzgajala dva moška oz. dve ženski pod pojmom "družina". In sama, kot otrok, tega ne bi mogla izbrati. Mogoče bi to želeli vi zase ali za svoje otroke. Jaz prav gotovo ne! Nič tudi nimam proti, če živita dva istospolna človeka skupaj iz katerega koli razloga. Nisem pa za tako družinsko razmerje, če me razumete.
Vedno sem nadvse rada prišla na vaša predavanja, ki so temeljila na dejstvih in so res dobro pripravljena, tako da upam, da ni slednje pisanje le plod slabega dneva. S tem člankom ne želim netiti dopisovanja preko časopisov in zaključujem pisanje. Želim vam uspešno delo še naprej.
Kavčič, Železniki