Kvas namesto piva
Kišinjev smo si ogledali bolj na hitro. Tak je bil tudi naš namen, pa tudi mesto nas ni ravno preveč prepričalo.
Ko smo se v vročem poletnem dnevu v temu primernem tempu »svaljkali« po moldavski prestolnici, ti ulična ponudba pijač kaj hitro pride do živega. Seveda sva z Aljažem takoj trznila ob stojnici, na kateri sta mladi punci ponujali, kaj? Mislila sva, da je nekakšno domače pivo, pijača je vsaj po barvi sodeč delovala tako, a je šlo za povsem nekaj drugega. Sestavini, ki si jih delita tako pivo kot pijača, imenovana kvas, sta le kvas in voda. Kvas je brezalkoholna pijača, alkohola je v njej le med 0,05 in 1,44 odstotka, katere glavne sestavine so kruh, moka, kvas in voda. Menda je kvas ali kvass bil prvič omenjen že tam okrog leta 1000 v Rusiji. V času Petra velikega je bila to najbolj popularna nealkoholna pijača tako med rajo kot na cesarskem dvoru. Pijača je danes zelo priljubljena v vseh nekdanjih vzhodnoevropskih državah, tako v bivših sovjetskih republikah, baltskih državah, na Poljskem, kakopak tudi v Moldaviji. Po nekaterih državah so proizvajalci kvasa celo šli v zelje ekspaniziji Coca cole na vzhod, saj so ji odščipnile kar velik delež posla, v Latviji je menda prodaja Coca cole padla za kar dvajset odstotkov. No, ameriški pijačarski gigant je seveda reagiral v slogu, začel je kupovati proizvajalke kvasa … Mi smo si seveda privoščili nekaj vrčkov, in pijača je prav prijetnega okusa in res osveži.
A še vedno ga v vročini ni čez kakšen vrček piva. Pa naj bo to v kafiču, kjer smo si brezplačno lahko ogledali tudi pretep med dvema fantoma, očitno zaradi dekleta. Mladec, ki je sedel v družbi s simpatično punco, jih je kar naenkrat ujel enih par »na kepo«. In se je začelo in trajalo, dokler niso vskočili varnostniki iz sosednje veleblagovnice. Mesto je sicer precej pusto, nekako se mi je zdelo, da nima nekega izrazitega centra … Sprehodili smo se po dolgi ulici do parlamenta in velikega parka pred njim. Ah, prava burleska je bila, ko smo v restavraciji, ki jo priporoča Lonely Planet, naročili in potem eno uro (pa ni bil slow food) na mizo dobivali to in ono, običajno pa nekaj, kar nismo naročili. Sam dobim polnjene paradižnike, naročil pa sem krompir s sirom in polnjena kurja prsa … »You taste this?« vpraša natakar, pa mu odvrnem: »Ja ne, ne bi tega, raje bi krompir in …« Skratka, trajalo je dve uri, Ingrid je na koncu ostala brez svoje jedi in si je na koncu vendarle privoščila vsaj solato, ki jo je Darja dobila že pred eno uro … Ampak, bilo je pa dobro za prste obliznit. Tako je to v Kišinjevu. Jutri pa naprej proti jugu.