Okrogle v letu 2012

Tale »mihovanja« so okrogla, po moji evidenci že 150. po vrsti. Lepo. Sicer pa se v tem zapisu sprašujem, katere bodo okrogle obletnice v letu 2012? Nekaj se jih spomnim kar na pamet, točne datume preverim v leksikonih ali na spletu. 24. junija bo minilo že dvesto let od dne, ko je Napoleon s svojo največjo vojsko (Grande Armee) prestopil reko Njemen in krenil v usodni napad na Rusijo; že istega leta se je moral umakniti in se po tem porazu ni več prav opomogel. Pred sto leti, 8. oktobra 1912, pa so začele vojske Srbije, Bolgarije, Črne gore in Grčije s podporo Rusije skupno vojno proti Turčiji; v njej so zmagale, poznamo jo pod oznako prva balkanska vojna. Pri nas na Gorenjskem pa se je pred 70 leti zgodil prvi upor proti okupatorju; začel se je s poljansko vstajo decembra 1941 in dosegel svoj vrh v boju v Dražgošah, od 9. do 11. januarja 1942. Po njem so bile partizanske enote razhajkane, v spopadih v letu 1942 pa so padli tudi glavni vojaški in ideološki voditelji upora Jaka Bernard, Jože Gregorčič, Lojze Kebe, Stane Žagar, vsi razglašeni za narodne heroje … Bili so tudi dogodki, ki niso bile vojne narave, a so kljub temu zahtevali visoko število žrtev; pred sto leti, 15. aprila 1912, se je potopil Titanik, od 2.208 ljudi na krovu so 1.503 umrli, preživelo jih je le 705. Spet druge vrste so dogodki, ki niso zahtevali smrtnih, zato pa kljub temu človeške žrtve. Letos bo minilo že 40 let od jeseni 1972, ko je bil zaradi svojih liberalnih nazorov in dejanj prisiljen odstopiti Stane Kavčič, prvi mož tedanje slovenske vlade. Z njim so bili politično usmrčeni (beri: upokojeni in izolirani) tudi nekateri njegovi najožji sodelavci, med njimi Niko Kavčič, lani umrli bančnik škofjeloškega rodu.

Bolj prijazne narave so okrogle obletnice rojstev in smrti raznih velikih in ustvarjalnih osebnosti; ob njih imamo lepo priložnost, da se znova poglobimo v njihova dela. Letos bo gotovo posebne pozornosti deležna 150-letnica smrti škofa Antona Martina Slomška, umrl je 24. septembra 1862. Vprašanje pa je, ali se bo hotel kdo spomniti revolucionarja in politika Borisa Kidriča; rodil se je pred sto leti, 10. aprila 1912. Na Gorenjskem se bomo zagotovo spomnili pisatelja in rojaka Frana S. Finžgarja; 2. junija bo minilo 50 let od njegove smrti. To bo lepa priložnost, da spet preberemo katero od njegovih del. Gorenjski glas ga bo počastil med prvimi; že 16. februarja bo v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori Glasova preja. Gost preje bo prof. dr. Janez Bogataj, ki ga poznamo kot vrhunskega etnologa; manj znano pa je, da je tudi pisateljev pranečak in da je z mamo, ki je bila Finžgarjeva nečakinja, pri njem preživel prvih petnajst let svojega življenja.

Vam je znano ime Peter Hicinger? Svoj čas je bil duhovnik in zavzeti domoznanec; rodil se je v Tržiču pred 200 leti, 29. junija 1812, služboval v različnih farah in dopisoval v tedanje časopisje. Kaj pa Simon Strupi, vam to ime kaj pomeni? Rodil se je 20. oktobra 1812 v Čirčah pri Kranju, študiral na Dunaju, postal deželni živinozdravnik na Kranjskem in bil nazadnje profesor živinozdravstva na medicinski fakulteti v Pragi, kjer je tudi umrl. Napisal je prvo celovito obravnavo bolezni domačih živali in njihovega zdravljenja: Nauk spoznanja in ozdravljanja vunanjih in notranjih bolezni konj, goved, ovac, koz, prešičev in psov. Tako, zdaj veste. In še bi lahko naštevali: da sta se pred 150 leti rodila pravnik, gospodarstvenik in politik Karel Triller (v Škofji Loki, 21. aprila 1862) in slikar Anton Ažbe (v Dolenčicah, 30. maja 1862) … Toliko za zdaj, med letom pa še kaj.