Še tako lep gozd je malo vreden, če ni dostopen

"Cene gozdov so se pred petimi leti začele rahlo zviševati, pričakujem, da bodo naraščale tudi v prihodnje," pravi Andrej Avsenek, sodni cenilec in izvedenec za gozdove.

Kolikšna je povprečna cena gozdov na Gorenjskem?

»Cena gozdov v Sloveniji je od deset centov do nekaj več kot enega evra za kvadratni meter. Konkretna cena gozda na konkretni lokaciji, najsi je to na Gorenjskem, Primorskem ali v Prekmurju, se giblje v tem razponu.«

Pokljuški gozdovi veljajo za več vredne in so verjetni tudi dražji …

»Ni res. Po trenutnih tržnih cenah so najdražji gozdovi na Primorskem, ki so v gozdarskem smislu najslabši. Tega si tudi cenilci gozdov ne znamo pojasniti. Zakaj je, na primer, kupec pripravljen odšteti deset evrov za kvadratni meter gozda, ki je od naselja oddaljen pet kilometrov in gospodarsko ni zanimiv?!«

Kaj vse vpliva na ceno gozda?

»Cena je odvisna od rastišča, naklona terena, oddaljenosti gozda, od lesne zaloge – ali je gozd prazen ali »zrel« za posek, predvsem pa od odprtosti gozda, ki je pomembna za gospodarjenje in tudi za način spravila lesa. Če je gozd še tako lep in poln, je malo vreden, če ni dostopen.«

Ali morda na ceno gozda vplivajo tudi špekulativni nameni - pričakovana sprememba namembnosti?

»Tudi pri gozdu so možne tovrstne špekulacije, vendar jih je manj kot pri kmetijskih zemljiščih. Vse cene, ki so višje od evra in pol za kvadratni meter, so povezane s špekulacijo – s pričakovanji, da bi gozdno zemljišče spremenili v stavbno, z informacijo, da bi gozd uporabili za infrastrukturne in druge posege, z načrti za črno gradnjo …«

Ali cene gozdov naraščajo ali padajo?

»Kot cenilec že petindvajset let spremljam cene, pri tem pa ugotavljam, da so bile najnižje pred desetimi leti. Pred štirimi, petimi leti so se začele rahlo dvigovati, v zadnjih treh letih so se morda zvišale za deset odstotkov, pričakujem pa, da bodo v prihodnje še naraščale.«

Kaj je razlog za zviševanje?

»V gozdovih se je povečala lesna zaloga, zrasel je ekonomski interes za sečnjo, več je povpraševanja po gozdovih in prometa z njimi, opazno pa je tudi zanimanje za drva, saj cene fosilnih goriv rastejo.«

Kot cenilec in tudi kot vodja blejske območne enote zavoda za gozdove verjetno spremljate tudi promet z gozdovi. Ga je veliko?

»Kolikšna je ponudba, je razvidno iz portala upravnih enot, kjer mora biti objavljena vsaka namera za prodajo. Število ponudb se po moji oceni povečuje, vendar jih je precej manj, kot jih je za kmetijska zemljišča, in bistveno manj kot za stavbna zemljišča. Na Zgornjem Gorenjskem vsako leto zamenja lastnika približno petdeset do sto hektarjev gozda. Pričakovali bi več prometa, saj je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po zakonu dolžan odkupovati varovalne gozdove. Ponudb za te gozdove je kar precej, vendar sklad, čeprav so cene nizke, za to nima dovolj denarja.«

Ali tudi pri nakupu gozda velja prednostni vrstni red kot za kmetijska zemljišča?

»Za promet z gozdom velja zakon o gozdovih, ki določa, da ima prednostno pravico pri nakupu mejaš. V primeru, da je gozdni kompleks večji od trideset hektarjev, prednostna pravica pripada državi, prav tako pri varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Če mejaš oz. država ne uveljavlja prednostne pravice, gozd lahko kupi kdorkoli.«

Kdo prevladuje med kupci gozdov?

»Iz razpoložljivih podatkov o prometu je težko ugotoviti kupce, na podlagi izkušenj in vsakodnevnih informacij pa lahko rečem, da gozdove vse več kupujejo večji lastniki gozdov, tudi podjetniki, ki imajo namen z gozdovi aktivno gospodariti. Pri tem se, žal, pojavljajo tudi primeri, ko želijo vložek čim prej dobiti nazaj in les le posekajo, potlej pa na parceli ne izvajajo potrebnih gozdno gospodarskih ukrepov.«

Ali je gozd lahko tudi naložba, kot je za nekatere delnica, depozit, zlato …?

»Pojavljajo se tudi takšna vprašanja. Poznam dva, tri primere, ko je podjetnik prodal podjetje in je želel kupnino »zamenjati« za gozd. Zakaj? Finančni trg je namreč postal zelo nepredvidljiv, gozd pa ne prinaša veliko, donos je dva- do triodstoten, a je dokaj zanesljiv. Že naši predniki so vedeli, da je gozd banka, rezerva, ki so jo uporabili tedaj, ko je bilo nujno.«

Se med kupci gozdov pojavljajo tudi tujci?

»Takšnih, ki bi namensko kupovali samo gozd, ni, so pa primeri, ko pri nas kupijo hišo in si potlej ob njej ali v bližini zaželijo še nekaj gozda.«

So cene gozda v Sloveniji primerljive s cenami v soseščini?

»V alpskem prostoru so cene dokaj primerljive.«

Geodetska uprava je lani pripravila posplošeno tržno vrednost nepremičnin. Kaj prinaša za gozdove?

»To je posplošena vrednost, ki jo bodo verjetno uporabljali v davčne namene in pri dedovanju, ne odraža pa dejanske tržne cene za konkretni gozd. Odstopanja so velika, dejanska cena je lahko tudi še enkrat višja od posplošene, izračunane na podlagi modelov.«

Če se lastnik odloči, da proda tri hektarje gozda. Ali se odloči tudi za cenitev?

»Pri prodaji manjših parcel lastniki sami pogledajo cene na trgu in se posvetujejo z gozdarji. Cenilci oz. izvedenci imamo delo predvsem pri večjih prodajah in v primerih, ko je več solastnikov, ki si medsebojno ne zaupajo in želijo imeti strokovno cenitev. Sodišča naročajo cenitve pri sporih, dedovanju, tudi v primeru, ko je gozd zastavljen kot hipoteka za bančno posojilo. Banke pri tem večinoma precenjujejo vrednosti gozdov, kar se izkaže potlej, ko jim posojilojemalec ne more vračati posojila in unovčijo hipoteko.«

So pri cenitvah možne razlike med cenilci?

»Vsekakor, razlike so možne, do dvajset odstotkov so tudi normalne. Vrednosti gozdov se namreč ne da izmeriti, ampak jo je treba oceniti. Cenilci smo pri tem zavezani uporabljati strokovne osnove, vendar ima vsak cenilec tudi svoj pogled, svoje izkušnje …«