Kranjčani, vsakega nekaj

O neprimernih očitkih, naslovljenih na Krajevno skupnost Center, ki naj bi se »kot pijanec plota držala faznega načrta« in bila idejno še vedno v času »diktature proletariata, kjer vsak misli, da se spozna na vse«, dr. Milan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) in Rafko Urankar, vodja arheoloških izkopavanj v mestnem jedru Kranja, v svojem odzivu, objavljenem 17. januarja, molčita. V njem predvsem polemizirata s piscem teh vrstic, ki domnevno »ne razume« tehničnih zahtev obnove mestnih trgov in ulic ter pomena arheološke dediščine za oživljanje mestnega jedra. Ali res?

1. Prav zaradi tega, ker menjava tlakov zahteva gradbeni poseg le do globine 55 cm, je KS Center skupaj z občinsko upravo predlagala, da se arheološka izkopavanja ne izvajajo tam, kjer se kulturna plast nahaja globlje. Kot lahko potrdijo udeleženci sestanka pri županu 19. januarja 2011, je dr. Sagadin tedaj vztrajal, da je treba arheološka izkopavanja izvesti na celotni površini trgov in ulic, in sicer zaradi vibracijskega utrjevanja podlage in s tem povezanih tresljajev, ki segajo v globino; kako globoko, ni znal povedati. Zdaj o vibracijah ni več govora, temveč se oba avtorja sklicujeta na številne druge domnevno škodljive vplive, vendar teh vplivov tudi to pot ne opredelita z vnaprej predpisanimi normativi in standardi, saj ti očitno ne obstajajo.

 

2. S tem smo pri bistvu problema. Izvajanje arheoloških izkopavanj je zasebna profitna dejavnost, ki je pravno urejena na zelo ohlapen način. Pomanjkljive pravne podlage dajejo ZVKD proste roke, da od primera do primera prilagaja svoja stališča, širi obseg izkopavanj na podlagi nejasnih kriterijev, s tem pa tudi podaljšuje trajanje del ter povečuje stroške. Usklajeni javni nastopi dr. Sagadina in g. Urankarja, nadzornika in nadziranega, prav tako ne pripomorejo k ustvarjanju vtisa nepristranskega in strokovnega delovanja ZVKD, ki bi kot državni organ moral uveljavljati javni interes in ne zagovarjati zasebnega izvajalca izkopavanj, zaradi katerega so gradbena dela na Trubarjevem trgu konec leta 2010 mirovala več kot dva meseca.

 

3. Dejstvo je, da je javni interes na področju varstva kulturne dediščine pri nas slabo opredeljen. Poglejmo npr. vprašljive arhitekturne posege na območju kompleksa gradu Khislstein in Gasilskega trga, ki v drugačnih okoliščinah najverjetneje ne bi bili dovoljeni. Dr. Sagadin izdajo soglasja ZVKD za gradnjo steklenega kubusa ob gradu Khislstein opravičuje z argumentom, da tako zahtevata Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa ... ter Pravilnik o požarni varnosti, toda ob tem ne pove, da oba predpisa izrecno dopuščata izjeme za tiste objekte, ki so varovani kot kulturna dediščina. O vsaj treh različnih oblikah frčad, ki jih najdemo na Gasilskem trgu, dr. Sagadin prav tako molči.

 

4. Šotor, ki je bil za potrebe izvajanja arheoloških del v začetku letošnjega leta postavljen na spodnjem delu Glavnega trga, je takoj prepolovil obisk kupcev pri trgovcih na Cankarjevi ulici, kar nazorno potrjuje že ničkolikokrat ugotovljeno dejstvo, da je za poslovno preživetje mestnega jedra ključna nemotena dostopnost mesta. Ker naj bi se ZVKD po navedbah obeh avtorjev intenzivno zavzemal za ohranjanje funkcij mestnega jedra, ima zdaj priložnost, da od besed preide k dejanjem, skrči obseg obveznih arheoloških izkopavanj in tako omogoči hiter potek obnovitvenih del na trgih in ulicah. To bo njegov največji prispevek k oživljanju mestnega jedra, ki mu ga bomo krajani in podjetniki v mestnem jedru z veseljem priznali.

 

5. V vsakem primeru bo KS Center še naprej odločno vztrajala, da se spoštujejo s faznim načrtom potrjeni roki in za morebitne prekoračitve teh rokov zaračunajo penali.

 

dr. Aleksander Pavšlar,

predsednik Sveta KS Center