Kam s komunalnim blatom

Ker Madžarska, kamor smo izvažali večino slovenskega komunalnega blata, ne potrjuje več novih dovoljenj za izvoz blata, so ga na nekaterih čistilnih napravah že prisiljeni skladiščiti.

Kranj – Po odločitvi Madžarske, da ne bo sprejemala več komunalnega blata, se to v nekaterih čistilnih napravah na Gorenjskem že kopiči. Iz Slovenije namreč k sosedom blato s komunalnih čistilnih naprav izvažata podjetji Surovina, ki se ji notifikacija po dostopnih podatkih izteče maja, in Saubermacher Slovenija, ki mu dovoljenje poteče že v drugi polovici februarja. Obe podjetji tako še prevzemata komunalno blato, a le iz tistih čistilnih naprav, ki jim pogodbe še niso potekle. Te pa so več čistilnim napravam potekle že konec lanskega leta. Na drugi strani so se v nekaterih čistilnih napravah, ki jim komunalno blato za zdaj še odvažajo, morali sprijazniti z občutnim skokom cene odvoza, kar se lahko kmalu odrazi tudi v višjih cenah za čiščenje odpadnih voda za končne uporabnike.

»Količine blata, ki ga še vozijo na Madžarsko, so zelo omejene, večina notifikacij je namreč potekla. Ob tem so izvajalci, razen enega, ki se striktno drži pogodbene cene, občutno podražili storitve, tako da te danes dosegajo tudi od 190 do 200 evrov na tono, pred tem pa je cena znašala 65 do 70 evrov na tono. Komunalna podjetja so se tako znašla v zoprni situaciji, ker morajo čim prej poiskati rešitev. Ko pa se rešuje krizna situacija, cena ni tako pomembna, na kar pričakovano reagira tudi trg,« je razložil predsednik zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS Sebastijan Zupanc.

Na Madžarsko se je do zdaj po oceni Zupanca izvozilo okoli 85 odstotkov vsega slovenskega komunalnega blata. »Do take situacije je v preteklih letih prišlo, ker je bila Madžarska najcenejša rešitev, kar so bila komunalna podjetja kot javna podjetja dolžna upoštevati. Žal so se s tem opustile vse druge poti. Pred tem se je recimo pri nas blato tudi sušilo in vozilo na sežig v Avstrijo, kar pa je bila dražja rešitev,« je povedal.

Komunalna podjetja pripravljajo skupen razpis

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ta teden pojasnil, da ministrstvo pripravlja rešitve za ravnanje s komunalnim blatom doma, znane pa naj bi bile v štirinajstih dneh. Minister se sicer tako kot pri ostalih odpadkih tudi v primeru ravnanja s komunalnim blatom zavzema za samozadostnost, torej za postavitev sistema ravnanja s komunalnim blatom v Sloveniji. Ker pa je za trajno rešitev potreben čas (po ocenah vsaj dve leti), ta ne more rešiti trenutnega problema kopičenja komunalnega blata na čistilnih napravah. V nekaterih komunalnih podjetjih, ki so jim konec leta že potekle pogodbe za odvoz komunalnega blata, so poskušali novega izvajalca pridobiti preko javnih razpisov, a neuspešno, saj se nanje ni javil noben ponudnik. Po besedah Sebastijana Zupanca sta se v taki situaciji med drugim znašli tudi kranjska in škofjeloška komunala. 35 komunalnih podjetjih se je zato zdaj ob sodelovanju zbornice in ministrstva že povezalo in pripravljajo skupen mednarodni razpis. Ali se bo katera druga država odzvala in sprejela slovensko blato, seveda še ni znano.

Kako je na Gorenjskem?

Medtem ko na odgovor Komunale Kranj, kjer so po naših podatkih konec leta tudi ostali brez prevzemnika, še čakamo, pa nam je direktorica Loške komunale Mateja Žumer potrdila, da so z letošnjim letom ostali brez prevzemnika, doslej pa so neuspešno izvedli že dva javna razpisa za končno oskrbo komunalnega blata. »Običajno ga mesečno oddamo v končno oskrbo okoli 90 ton, v januarju pa ga bomo lahko le približno 60 ton,« je pojasnila. Na Centralni čistilni napravi (CČN) Škofja Loka imajo sicer končno oskrbo dehidriranega blata zagotovljeno do konca februarja, kar je še obvladljivo. »Dehidracijo blata bomo na CČN Škofja Loka od začetka marca dalje lahko izvajali le, če nam bo omogočeno oddajati polne zabojnike dehidriranega blata v končno oskrbo, sicer bo stanje zelo problematično. Če ne bo zagotovljena nobena končna oskrba blata iz slovenskih komunalnih čistilnih naprav niti država Slovenija ne bo zagotovila ustrezne začasne lokacije končne oskrbe blata do zgraditve sežigalnice, dehidracija blata ne bo mogoča. Blato se bo zadrževalo v čistilni napravi, to pa pomeni, da se bo blato iz zalogovnika blata prelivalo na vtok CČN Škofja Loka, torej bo čistilna naprava dodatno obremenjevala sama sebe toliko časa, dokler odvečnega blata ne bo toliko preveč, da čiščenje odpadnih voda ne bo več skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem in bo neustrezno očiščena odpadna voda iztekala v reko Soro in s tem preobremenjevala okolje,« je razložila Žumerjeva. Loška komunala sicer namerava sodelovati na že omenjenem skupnem javnem naročilu komunalnih podjetij. »Če bo cena končne oskrbe blata v prihodnje višja, kot je bila predvidena ob pripravi Elaborata cen čiščenja odpadnih voda v jeseni 2019, se bo to lahko odrazilo na ceni čiščenja odpadnih voda v prihodnje,« je ob tem napovedala Žumerjeva.

S podobnimi težavami se od konca lanskega leta sooča tudi Komunala Tržič, ki se je prav tako vključila v pripravo skupnega javnega naročila. »Do konca lanskega leta smo oddajali komunalno blato po takrat dogovorjenih cenah, v letošnjem letu pa so cene prevzema blata močno poskočile,« je poudaril direktor Primož Bajželj in dodal, da bo to vplivalo tudi na cene za končne uporabnike. Trenutno so prisiljeni blato skladiščiti. »Naše kapacitete skladiščenja blata zadoščajo za približno mesec dni, tako da je v začetku naslednjega meseca predvidena oddaja blata po višji ceni,« je opozoril.

Pogodba s pooblaščenim prevzemnikom blata je konec leta potekla tudi CČN Domžale - Kamnik. »Na lokaciji je na voljo skladiščni prostor za okoli pol leta in trenutno je na lokaciji tekoča proizvodnja blata enega meseca. Vpliv na ceno čiščenja odpadne vode bo mogoče oceniti po izvedenih ustreznih ukrepih,« je povedala direktorica Marjeta Stražar.

V komunalnih podjetjih v Kranjski Gori, Radovljici in na Jesenicah so razložili, da pri njih prevzem komunalnega blata za zdaj poteka še normalno, reden odvoz pa imajo večinoma zagotovljen do konca maja.