Koalicija, nastala točno opoldne

Prvaki peterice strank so v sredo točno opoldne podpisali koalicijsko pogodbo. Stranke pa zagotavljajo tudi 50 podpisov kandidaturi Janeza Janše za mandatarja slovenske vlade, o kateri bo državni zbor odločal jutri.

Od minulega konca tedna so potekala pogajanja in priprave na potrditev koalicijske pogodbe med petimi strankami, izvoljenimi lanskega decembra v državni zbor. Stranke SDS, SLS, NSi, Liste Virant in Desus so se sestale celo v nedeljo popoldne, v ponedeljek in torek pa so v organih Državljanske liste Gregorja Viranta in stranke Desus še premlevali dokončno odločitev.

Posebej tesno je šlo Karlu Erjavcu, saj v vseh pokrajinskih odborih (nasprotovanje je bilo tudi v gorenjskem) ni imel podpore za pristop k desnosredinski koaliciji Janeza Janše. V torek pa je na svetu stranke s 37 glasovi za in 11 proti obveljala odločitev za podpis koalicijske pogodbe z desnosredinskimi partnerji. Erjavec je imel seveda svoje pogoje: naj koalicija ne odpira ideoloških tem, naj se standard upokojencev ne poslabša, v pokojninsko blagajno naj gre desetina kupnine podjetij, prodanih prek KAD-a, razmejita naj se zasebno in javno zdravstvo, subvencionira pripravništvo … Skupni imenovalec desnosredinske koalicije petih strank so utrditev gospodarstva, javnih financ in pravne države, menijo v Listi Virant, so pa imeli tudi oni nekaj pogojev za pristop h koaliciji. Na dan dogovora pa je prišlo na plan, da je njihov kandidat za ministrsko mesto Jani Soršak povezan z nenavadnim nakupom časnika Večer v povezavi z Matejem Raščanom, zaradi česar naj bi bila njegova kandidatura vprašljiva. Toda on in stranka sta se temu vprašanju izognila, sicer pa so v vseh strankah zatrjevali, da se o kadrovskih zadevah še niso dogovorili. Tako morebitna razdelitev ministrskih resorjev (teh naj bi bilo enajst in ministrstvo brez listnice za Slovence po svetu in v zamejstvu) ostaja še naprej stvar ugibanj. Sicer pa sta bila vlada in tudi število ministrstev predmet včerajšnje seje državnega zbora. S sprejetjem zakona o vladi naj bi čim hitreje prišli do nove vlade, po pričakovanjih nove koalicije že do 10. februarja.

Predsednik brez svojega mandatarja

Preden je sredi tega tedna prišlo do odločitve o koaliciji in vložitvi kandidature Janeza Janše za mandatarja, pa je odmevalo še nekaj dogodkov. Eden od njih je sojenje v zadevi Patria (hkrati poteka tudi na Dunaju proti Walterju Wolfu in Wolfgangu Riedlu), ki pa se ga Janez Janša že dvakrat ni udeležil zaradi opravil, povezanih s koalicijo in mandatarstvom. Zaradi obtožnega predloga, ki je v zvezi s Patrio vložen zoper njega, ga predsednik države Danilo Türk ne šteje za legitimnega za vodenje vlade, je predsednik povedal v sredo, ko je dan pred iztekom roka oznanil, da sam ne bo vnovič izkoristil možnosti, ki mu jo daje ustava, in ne bo predlagal svojega kandidata za mandatarja. Imajo pa to legalno možnost stranke, je dejal, kar bodo te z Janezom Janšo tudi storile.

Sosedje so rekli da

V nedeljo smo izvedeli, da so se na hrvaškem referendumu sosedje odločili za vstop v Evropsko unijo. Zanjo je glasovalo dve tretjini, zoper pridružitev je tretjina tistih, ki so se udeležili referenduma, udeleženih pa je bila manj kot polovica državljanov. Evropska unija pa je nekaj dni kasneje odločila, da za visokega predstavnika na Kosovu imenuje Samuela Žbogarja, zunanjega ministra odhajajoče Pahorjeve vlade. Vlada Boruta Pahorja je prejšnji teden še enkrat (najverjetneje zadnjič) razburila socialne partnerje, ko je sprejela izhodišča za reformo trga dela. Sindikati in delodajalci so jim ostro nasprotovali. Konec tedna je bil tudi kongres Pozitivne Slovenije, stranke relativnega zmagovalca na volitvah Zorana Jankovića. Takrat še ni vedel, kako bo ravnal: bo znova poskusil s kandidaturo za mandatarja (sedaj je jasno, da ne bo), bo ostal poslanec v opoziciji ali se bo potegoval za župansko mesto v prestolnici. Javnost pa je znova razburila gospa z ostrim jezikom, Svetlana Makarovič, ki je v nekem intervjuju dejala, da je treba sovražiti katoliško cerkev. S tem si je zaradi domnevno sovražnega govora nakopala tudi vrsto pritožb varuhinji človekovih pravic.

Državni zbor jutri znova o mandatarju

Več kot mesec dni agonije glede iskanja mandatarja, ki bo sestavil slovensko vlado po predčasnih volitvah, se je sedaj izteklo. Odločiti mora še državni zbor, poslanci bodo to storili na jutrišnji seji. Zapletov pa očitno ni pričakovati, saj ima Janez Janša s koalicijo petih zagotovljenih 50 poslanskih glasov. Podprla ga bosta tudi manjšinska poslanca, ki sicer podpisa h koalicijski pogodbi nista dala. Čeprav ni relativni zmagovalec volitev, pa Janša meni, da je za 50 glasovi za »protikrizno koalicijo razuma« tudi okoli 600 tisoč od milijona glasov volivcev, kar mu daje legitimnost pri oblikovanju vlade. Ob podpisu koalicijske pogodbe je še povedal, da jih najtežje naloge čakajo v prihodnjem letu in pol, ko se bo treba odpovedati vsemu, česar sami ne bomo mogli sfinancirati. Sicer pa podpisniki koalicijske pogodbe napovedujejo, da bo Slovenija v tem mandatu »rasla hitreje od EU«, stabiliziralo se bo gospodarstvo in javne finance, obenem pa naj bi se znižali davki, uredilo fleksibilnejše zaposlovanje, zmanjšala naj bi se birokratizacija. Za sodelovanje bodo potrebovali tudi opozicijo, ki bo povabljena v partnerstvo za razvoj.