Črne gradnje v TNP v ustavno presojo?

Do nesporazumov glede rušenja črnih gradenj v TNP prihaja predvsem pri objektih, ki so nastali že pred desetletji in za katere so mnogi plačali nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Ribčev Laz – Po Zakonu o Triglavskem narodnem parku, sprejetem junija 2010, je gradnja počitniških hiš na območju parka prepovedana. Za tovrstne gradnje se lahko izda odločba za rušenje. Do zdaj je odločbo prejelo prek dvajset objektov. "Po ocenah Zavoda Triglavski narodni park je na območju parka približno štiristo objektov, pri katerih so glede gradnje ali uporabe določene nepravilnosti, med njimi so tudi v celoti nelegalno zgrajeni objekti," pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Velik del teh objektov so bili sicer bolj ali manj legalno postavljeni kot kmetijski objekti (seniki, planšarski objekti ...), sporna pa je uporaba ali sprememba objektov za namen počitniškega bivanja.

Ljudje se bojijo

Do največjih nesporazumov pri problematiki črnih gradenj prihaja predvsem pri objektih, ki so nastali že pred več desetletji, za katere so ljudje plačali nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora in v njih tudi živijo, a kljub dokumentom ne veljajo za legalne. Darko Kuzmič je lastnik nekdanjega hišniškega stanovanja v Ribčevem Lazu, ki stoji ob Domu Bohinj. "Sam sem tukaj stanovalec, ne vikendar. Že šestindvajset let živim v domovanju, ki je bilo s strani državne institucije legalno postavljeno leta 1965. Vendar takrat nihče ni zahteval nobenih papirjev. Vse je bilo v sklopu skupnih gradbenih dovoljenj," pripoveduje. Po prvih odločbah ga je bilo rušenja strah, zdaj se ne boji več. "Občini je uspelo doseči nekakšen kompromis z ministrstvom za okolje in prostor o bolj človeku prijaznem reševanju problematike gradenj v TNP. Če obstaja na svetu še kaj človečnosti, potem naj res rušijo objekte črnograditeljem, ne pa tistim, ki tukaj skromno živijo v naravi in ki niso nič krivi, da je bil objekt postavljen. Če je država pametna, naj vsakomur, ki je postavil črno gradnjo, pobere denar za legalizacijo. Sam sem proti vsakemu rušenju, saj bo ob tem vedno nekdo prizadet."

Bohinjski župan Franc Kramar pove, da je med lastniki objektov prisoten strah. "Morali bi se zavedati, da so določeni objekti stari tudi dvajset let in več. Mnogi so plačali nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora. Povsod v Sloveniji so bile dane možnosti legalizacije s sanacijo, razen v Bohinju. Kam bodo šli prizadeti, ne vem, je pa dejstvo, da v času krize s takšnim načinom še bolj pritiskajo na navadne državljane."

Zaščita objektov

Na inšpektoratu pojasnjujejo, da pogoje za možnosti legalne gradnje zagotavljajo občine s sprejetjem ustreznih odlokov, v teh postopkih pa gradbeni inšpektorji ne sodelujejo. Pa vendar ... "Občina nima nobenih pristojnosti za zaščito, razen da pozove pristojne organe, naj odpravijo neživljenjski sanacijski odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za območje Triglavskega narodnega parka (TNP), kar je večkrat naredila. Žal minister, pristojen za okolje, ni upošteval naših želja in pripomb, ampak prek inšpekcijskih služb izvaja rušenja. Zanimivo, da tega ne izvaja v celotni državi, ampak le v Bohinju," odgovarja župan na vprašanje, ali lahko občina pred rušenjem zaščiti določene objekte. O rušenju črnih gradenj na splošno pa: "Sem zagovornik pravne države, vendar v tistem delu, ko zakoni omogočajo razvoj in življenjsko reševanje. Sanacijski PUP za TNP tega ne omogoča, saj ni upošteval pripomb prizadetih."

Izstop iz parka?

Trenutno na občini ne izključujejo niti možnosti o ustavni presoji. "Občina lahko pošlje novi Zakon o TNP v ustavno presojo v tistem delu, kjer je turistično in bivalno območje. Res je, da smo veliko pričakovali od novega Zakona o TNP, žal se izvaja le z rušitvami črnih gradenj, kar je še en argument več za razmislek o izstopu iz parka," še dodaja Kramar.