P.P.P./ P.P.P./P.P.P./P.P.P

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 21. januar 2012 / 06:00

Če kdo misli, da so tile p-ji pomota ali rebus, se moti. To je napis, ki ga najdemo v križnem hodniku cerkve sv. Ane v Augsburgu in pomeni: Piper Peperit Pecuniam – Pecunia Peperit Pompam - Pompa Peperit Paupertatem – Paupertas Peperit Pietatem, v prevodu pa: Poper je prinesel denar, denar pohlep po razkošju, razkošje revščino, revščina pobožnost. Seveda sem se spraševala, kako je poper zaznamoval kamnito ploščo na svetem kraju, a mi je v Fuggerjevi renesančni grobni kapeli postalo jasno, da je poper prinašal denar tudi Jakobu II. Bogatemu (1459-1525), potem ko je Vasco da Gama obplul Rt dobrega upanja in so eksotične začimbe začele osvajati Evropo. Jakob, ki se je že kot štirinajstletni deček mojstril v knjigovodstvu, kupčijah in posojilnih zvijačah v takrat bleščečih Benetkah, si je pozneje pridobil velikansko bogastvo kot bankir papežev in cesarjev in kot imetnik različnih dobičkonosnih monopolov. Izkoriščal je rudnike srebra, cinka in bakra po raznih delih Evrope, imel trgovske zastopnike vsepovsod po svetu in po mnenju nekaterih biografov bi mu lahko rekli začetnik prakapitalizma. Ko je umrl, je bilo družinsko premoženje vredno dva milijona guldnov, kar bi pomenilo, da bi bil v današnjem času bogatejši kot Bill Gates. A z vsem neizmernim bogastvom si potomca ni mogel kupiti in je vse zapustil uspešnemu nečaku. Seveda Augsburg še danes dokazuje, kaj vse je ustvaril Jakob II. Bogati, ki se kot kip razgleduje po svojem trgu. Njegovo ime nosi kar nekaj imenitnih stavb, poslopje Anin dvor pa je prva renesančna stavba z arkadami v Nemčiji. Obnovljena je tudi Fuggerei, strnjeno naselje 57 dvojnih hiš, kjer so bivali siromašni Augsburžani, ki niso obubožali po lastni krivdi. Tu je še zelo mlad umrl mizar, praded Wolfganga A. Mozarta. Fuggerei je še danes pribežališče za mestne reveže. Ob njej se ostro krešejo mnenja, da je bila to prva socialna ustanova v Evropi oziroma da si je Fugger s komaj vrednim drobižem kupil naklonjenost someščanov.

Kajpada sem od tolikšnega zalogaja zgodovine postala lačna. Ko sem v Aninem dvoru z mediteransko kuhinjo sedla h kosilu, sem seveda naročila nekaj s poprom.

Orada z rdečim poprom

Za 4 osebe potrebujemo; 800 g krompirja, 4 orade, težke od 350-400 g, 350 g čebule, 1-1 1/2 žlice rdečega popra, 4 vejice rožmarina, sol, beli poper, 100 ml oljčnega olja, 100 ml suhega belega vina, ščep solnega cveta

Krompir olupimo, ga zrežemo na tenke ploščke, operemo in pustimo v vodi. Očiščene orade oplaknemo, osušimo, zunaj in znotraj natremo s soljo in belim poprom. V vsako damo vejico rožmarina in dvakrat poševno, a ne pregloboko zarežemo v ribo. Krompir odcedimo in ga stresemo na velik pekač, nanj pa zložimo ribe. Čebulo zrežemo na drobno, česen stremo, rdeči poper pa potlačimo z vilicami. Zmešamo olje, vino, rdeči poper, česen in čebulo, pridamo malo solnega cveta in marinado prelijemo čez ribe. Pečemo v pečici, ogreti na 200 °C 20-25 minut. Ribe so pečene, ko jim lahko izvlečemo plavut. Pa dober tek!