Molzni robot najbolj izkoriščen stroj na kmetiji

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 16. januar 2012 / 06:00

Na petih večjih "mlečnih" kmetijah na Gorenjskem že molzejo krave z robotom. "To je najbolj izkoriščen stroj na kmetiji. Dela vse dni v letu, podnevi in ponoči," pravi Franci Pavlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Kranj – Pred petnajstimi leti se je v živinorejsko razvitih državah začel razvoj robotov za molžo krav, pred tremi leti ga je v hlev »vgradil« prvi gorenjski kmet, zdaj jih je po podatkih kmetijske svetovalne službe na Gorenjskem pet, ob dobrih dosedanjih izkušnjah pa je pričakovati, da se bo v bližnji prihodnosti število še povečalo. Roboti namreč postajajo najbolj pogost način molže na večjih kmetijah, kjer gradijo nove hleve ali jih preurejajo. K temu je prispevala tudi vse bolj sprejemljiva cena, ki se za robota giblje od 110 do 140 tisoč evrov in je približno za dve petini višja od cene za klasično molzišče. Za nakup robota je torej ob povprečni prodajni ceni mleka 33 centov za liter treba prodati od 330 do 420 tisoč litrov mleka, kar je količina, ki jo na večjih kmetijah namolzejo v enem letu.

»Pogoj za zamenjavo klasičnega molzišča z robotskim je prosta reja. Robot je polno izkoriščen tedaj, če z njim molzejo od 60 do 70 krav, kar je odvisno tudi od mlečnosti krav. Po dosedanjih ugotovitvah krave prihajajo na molžo povprečno 2,7-krat na dan, tiste z visoko mlečnostjo tudi po štirikrat,« pravi Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se krave zelo hitro navadijo na »svobodo«. Starejše krave, ki so bile dolga leta navajene na molžo le dvakrat na dan, tudi v robotsko molzišče prihajajo bolj poredko, mlajše krave pogosteje, za telice pa je tudi dobro, da se skozi robotsko molzišče nekajkrat »sprehodijo« še pred telitvijo.

In kakšne so prednosti in slabosti molže z robotom? Kot pravi Franci Pavlin, je prednosti veliko več kot slabosti. Krave pogosteje prihajajo na molžo, kar se pozna tudi pri količini mleka, ki je lahko do desetine večja kot pri klasični molži. Pogostejša molža ugodno vpliva na vime, zato so tudi manjše možnost za mastitis. Manj je fizičnega dela, molzne enote na seske namesto molznika natika robot; še vedno pa je potrebna redna navzočnost v hlevu oz. nadzor. Robot zbere med molžo veliko podatkov, ki jih rejec lahko koristno uporabi pri prireji mleka oz. pri gospodarjenju s čredo. Tako robot opozori rejca na prevelika odstopanja od predvidene količine mleka, na povečano število somatskih celic, na to, katere krave v predvidenem času niso prišle na molžo … In kaj naj bi bile slabosti robotske molže? »Če odpove tehnika, računalnik, povezan z robotom, opozori rejca na mobilni telefon preko SMS sporočila. Takrat mora rejec v hlev zaradi molže tudi sredi noči, kar mu sicer ob klasični molži zjutraj ali zvečer ni treba. Pomemben je tudi hiter, učinkovit servis. Ker pri molži z robotom ni rezervne variante, je napako treba odpraviti v zelo kratkem času, najkasneje v štirih urah,« pravi Franci Pavlin in dodaja, da je strah kmetov pred računalnikom odveč in da je rokovanje z njim dokaj enostavno tudi za starejše.