Sive vrane vse hujša nadloga

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Sive vrane povzročajo škodo na vrtninah, poljščinah, silažnih balah ter na stanovanjskih in gospodarskih objektih, lahko pa tudi napadejo ljudi, če se preveč približajo gnezdu.

Kranj – Sive vrane so v zadnjih letih postale v Sloveniji tako velika nadloga, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot pristojno ministrstvo za upravljanje z divjadjo naročilo Zavodu za gozdove Slovenije, da pripravi akcijski načrt za reševanje problemov. Načrt, ki je zdaj že pripravljen, vsebuje oceno o številu vran v Sloveniji, izpostavlja probleme, ki jih povzročajo vrane, in predstavlja ukrepe za njihovo preprečitev ali vsaj omilitev.

Koliko sivih vran je v Sloveniji, ni znano. Projekta, ki potekata v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji, bosta dala zelo dobro oceno, a za zdaj noben od njiju še ni končan. Prve dokaj približne ocene kažejo, da naj bi bilo v Sloveniji od 21.800 do 54.200 gnezdečih parov, ki naseljujejo zlasti kmetijsko krajino, v zadnjih dvajsetih letih pa vse bolj tudi mesta. Ob vse večji razširjenosti vran je tudi vse več problemov. Vrane povzročajo škodo na poljščinah, vrtninah, silažnih balah, v sadovnjaku, na okrasnih rastlinah ter na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Na lovnih in nelovnih površinah je bilo v obdobju od 2006 do 2010 prijavljenih 125 škodnih primerov, škoda naj bi v obdobju 2007–2010 presegla 66 tisoč evrov. Primeri, ko vrane napadejo ljudi, so zelo redki, to se zgodi le, če se preveč približamo gnezdu oz. mladičem. Vrane takrat nizko preletavajo nad človekom, običajno ga popraskajo po glavi ali po drugih izpostavljenih delih telesa; znani pa so tudi primeri, ko so bile rane hujše in je bila potrebna zdravniška oskrba.

Ljudje so zlasti v mestih tudi prepričani, da sive vrane ogrožajo druge vrste ptic, vendar v strokovnih krogih ugotavljajo, da to ni res. Bolj malo je znano, da so vrane tudi koristne, saj na njivah in travnikih nabirajo žuželke, ki povzročajo škodo na pridelkih, se prehranjujejo z ostanki pokošenih živali, odstranjujejo na pašnikih poginulo drobnico in ostanke skotitve (posteljice) … V akcijskem načrtu je predvidenih več ukrepov za rešitev problemov, med drugim predlagajo izvajanje odvračalnega odstrela pa tudi uporabo elektronskih, pirotehničnih, plašilnih in drugih tehničnih sredstev, s katerimi je tudi možno odvračati vrane. Škodo na koruzi v času kalitve bi lahko zmanjšali tudi z uporabo repelenta za zaščito semena, škode na balah pa tako, da bi jih fizično prekrili s ponjavo.