Sladke skrivnosti Pie Pustovrh

Ob nedeljah popoldne lahko zaidemo v družbo Pie Pustovrh in Vikendvizije na Pink Si.

Mogoče ene tistih pogovornih oddaj, ki je narejena po tujem vzorcu, vendar slovenske produkcije in jo spremlja morda več ženskega kot moškega občinstva. Januarja na program Pink Si prihajata še Resnica in Piramida, originalne Kursadžije pa so se že vrnile. Pink pa ne bi bil Pink, če za novo leto ne bi imel nostalgičnega programa z zvezdniki iz bivše skupne države.

Pia je tik pred novim letom razmišljala, da bi vstopila v leto 2012 kar v slovenski prestolnici, v družbi prijateljev in bližnjih. Veselila se je prijetnega večera in upala le, da ji ga ne bi pokvarili ljubitelji pokanja petard.

Sicer Ljubljančanka nam je na vprašanje o njenih letih zvito odgovorila, da je 'dovolj stara, da vozi avto in zbira pike zvestobe'. Prostega časa ima malo, sploh decembra ga je bilo še manj. Ko pa beseda nanese na hišne ljubljenčke, se Pia razgovori: »Poleg trinajstletne čivave Kitty, sedemletne kitajke Schoki in bele dolgodlake mačkice Biance Lin je tukaj še novi družinski član russky toy Harley, ki je še pravi eksot za Slovenijo in prvi registriran te pasme pri nas. »Z menoj gre povsod, je pravi angelček, ima neverjeten pasji karakter. Prav ve, kdaj in kako me lahko spravi v dobro voljo, pa tudi kot čuvaj se izkaže. Že od malih nog sem namreč obkrožena s kužki in brez njih je zame dan pust. Ko sem bila zaradi snemanj veliko zdoma, sem prav pogrešala ves ta pasji direndaj.«

Ima Pia kakšno posebno, javno, sladko skrivnost?

»Ha, ha, skrivnosti so vedno sladke ... In tudi moje niso nič drugačne. Sem zelo sladkosneda, na primer. Obožujem čokolado. V zadnjem času sem odkrila tudi kar nekaj novih skrivnosti, ki bi jih obdržala zase, pa vendar izdam, da jih ni čez omine borovničeve palačinke. Obožujem večere ob dobrih filmskih komedijah z Dulcis Macaronsi, ki se kar topijo v ustih, da o njihovi banjici sladoleda iz črne čokolade in malin sploh ne govorim. Moja "duša" kar ploska.«

Danes vas lahko spremljamo v vlogi voditeljice Vikendivizije. Vas je že od malega vleklo na televizijo ali vas je voditeljstvo začelo privlačiti kasneje?

»Ko sem bila majhna, sem bila precej sanjava. Še danes sem idealistka, ki se lahko čez dan skrije v svoj svet. Že od nekdaj sem rada nastopala. Začelo se je s prvimi plesnimi koraki pri Mojci Horvat, nadaljevalo z dolgoletno športno kariero ritmične gimnastike, potem je poškodba to pot končala in me je po nasvetu najboljše družinske prijateljice Pike in njenega očeta Toneta Fornezzija - Tofa pot popeljala v svet sedme sile. Nato pa izza kamere pred njo. Občutek, ko stojiš pred množico in ji posladkaš trenutek, je nepopisen, sploh pa, ko ti zadovoljno občinstvo ploska. Svoje občinstvo oziroma gledalce bi težko zamenjala. Pogrešala bi jih.«

Kot voditeljica tudi soustvarjate Vikendvizijo? V tem primeru je oddaja – lahko bi rekli, malce vaš otrok?

»Imeti lastno oddajo in proste roke pri ustvarjanju je v slovenskem medijskem prostoru izjemna priložnost. Res je, oddaja je kot moj mali otrok, nenehno se razvija in raste skupaj s celotno ekipo. Pisana mi je na kožo oziroma je odraz mene. Nasmejana, zgovorna in brez dlake na jeziku. Pogovorna oddaja z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki brez zadržkov poklepetajo in izdajo sladke skrivnosti vsakdanjega dne. Druženje popestrimo z glasbenimi gosti in skodelico smeha s Tofom in njegovo ekipo. Nedelje so pestre. Dobivamo tudi ogromno pošte s strani gledalcev in poskušamo upoštevati njihove želje, oddajo narediti po njihovem nedeljskem okusu. Novo leto pa prinaša tudi novosti, a vam vsega seveda ne smem povedati.«

Videli smo vas tudi v vlogi voditeljice, povezovalke iz beograjskega studia. Naj bi tam nekaj časa celo živeli?

»Res je bil čas, ko sem bila razpeta med Ljubljano in Beogradom. V Ljubljani smo snemali Vikendvizijo, v Beogradu pa Grand Show pod taktirko Saše Popovića in Lepe Brene. Tako sem "živela" na dveh koncih, kar, priznam, ni lahko. Včasih sem imela občutek, da stvari samo še prekladam iz kovčka v kovček, o slavnih beograjskih zabavah pa ni bilo ne duha ne sluha, ki so mi jih takrat številni zavidali. Morda v novem letu enkrat le obiščem Beograd in preverim, kako je s temi razvpitimi zabavami.«

Glede na to, da veljate za eno slovenskih lepotic: kako to, da vas nikoli niso privlačili kakšni lepotni izbori?

»Priznam, da komplimenti godijo, a le izgled danes ne bi bil dovolj za tale intervju. Veliko trdega dela in dokazovanja stoji za menoj, in se je zgodilo, da so me zaradi zunanjosti tudi podcenjevali. Če je Viktor parada lepote, ki jo proizvede naš medijski svet, da zadovolji gledalca, potem me takšen izbor privlači.«

Kako gledate na vse bolj popularni trend ekološke ozaveščenosti in vse bolj zdrave prehranjevalne navade slovenskih lepotic?

»To, da so ljudje ozaveščeni in se zavedajo posledic svojih dejanj, se mi zdi pohvale vredno. Vsakdo mora najti svojo pravo pot do boljšega počutja, za boljše življenje. Seveda ne na račun trpljenja drugih. Vsak naj več časa posveti sebi in se manj ukvarja s "sosedom" in dobro počutje je v takem primeru zagotovljeno. Srečna jaz, srečna moja okolica in obratno.«

Se v vašem življenju tudi pojavlja rumeni tisk v grobih oblikah?

»Lagala bi, če bi rekla, da mi kdaj niso prišli do živega. Pa vendar me je izučilo in počasi dobivam tršo kožo. Nikoli pa mi ne bo čisto vseeno, kaj pišejo in govorijo za mojim hrbtom. Cenim tiste, ki imajo pogum za iskrenost in brez slabe namere povedo v obraz. Rumeni tisk je pa seveda tudi del mojega poklica. Vseeno pa imam raje rumeni tisk kot zoprnega šefa. (smeh)«