Postavitev družine kot terapevtska tehnika

Postavitev družine je alternativna duhovna terapevtska tehnika, ki jo je razvil nemški terapevt Bert Hellinger in jo izvajajo tudi pri nas.

Nekateri so postavljali svojo družino, drugi so bili pri tem pomočniki in »igrali« vloge ljudi, ki jih je postavljavec določil. Nekdo je torej izmed sodelujočih, ki se med seboj niso poznali, izbral prvega, ki je predstavljal njegovo mamo, izbral drugega, ki je poosebljal njegovega očeta, tretji je predstavljal njegovega brata in četrti njega samega. Telesa so se začela premikati in obrazi so oživeli. Začela se je družinska drama.

Postavitev družine je alternativna duhovna terapevtska tehnika, ki jo je razvil nemški terapevt Bert Hellinger. Okoli dvajset let je kot misijonar služboval v Južni Afriki pri plemenu Zulu. Spoznanja, ki jih je dobil tam, so vplivala na oblikovanje njegove terapevtske metode. Predvsem je na to vplival odnos teh ljudstev do prednikov, ki se povsem razlikuje od našega. Predniki so zanje še živo prisotni in vplivajo na njihovo življenje, ljudje se k njim obračajo po nasvete v najrazličnejših dilemah. Hellinger je pozneje izstopil iz reda in šel v ZDA študirat psihoterapijo. Tam se je srečal z različnimi šolami in psihoterapevtskimi pristopi. Počasi je razvijal svojo metodo in ta se še vedno razvija. Terapevti, ki so se izšolali pri njem in dobili certifikat, jo danes izvajajo že po 34 državah sveta - čeprav so strokovna in tudi laična mnenja o njej zelo različna, marsikdaj si tudi nasprotujejo. Na teh postavitvah se namreč dogajajo zelo skrivnostne stvari. V ljudi, ki se med seboj niti ne poznajo, še manj poznajo družinske člane, ki jih »igrajo«, se naselijo energija, čustva, osebnost ljudi, ki jih predstavljajo. To pomeni, da se nekdo, ki predstavlja na primer očeta, začne obnašati, govoriti, gibati, kot se je imel navado tisti oče.

»Sodelujejo« živi in pokojni

Eden od tistih, ki to zanimivo terapevtsko tehniko izvajajo pri nas, je tudi Boštjan Trtnik. Dogajanje na delavnicah pojasnjuje takole: »Na postavitvah družine preidejo v člane, ki sodelujejo, občutki družinskih članov in ustvari se energijsko družinsko polje. Tako se dobi slika sedanje družinske situacije ali pa tudi pretekle. Postavitev namreč poteka v energijskem polju, ki ne vsebuje elementa časa in zato v teh postavitvah lahko »sodelujejo« ljudje, ki so še živi, pa tudi tisti, ki so že pokojni. Družinsko polje, ki se tako ustvari, je kot nekakšen družinski spomin.« Kaj je to družinsko energijsko polje, kaj družinski spomin? »Ja, zares sta potrebni miselna in duhovna odprtost, da lahko to dogajanje sprejmemo. Družina ima svojo družinsko dušo, to je energija, svetloba ali ljubezen, s katero se da uglasiti, če smo tako naravnani. Vsaka družinska duša teži k temu, da se odnosi v njej razrešijo. Ta razrešitev in zdravljenje odnosov se dogaja na delavnici prek udeležencev, katerih namen je, da naredijo nekaj dobrega.«

Kakšni so terapevtski učinki?

»Na vsaki postavitvi se človek čustveno razbremeni in pride do širšega razumevanja in globljega uvida v svojo družinsko situacijo ali pa tudi težavo, ki jo je želel na delavnici razrešiti. Izkušnje udeležencev so različne. Neredkim so se zgodile čudežne preobrazbe. Člani njihove resnične družine, ki na delavnici niso bili navzoči ali pa niti niso vedeli nič o tem, so nenadoma doživeli spremembe in se spontano začeli drugače obnašati. Učinki seveda vedno niso tako dramatični, vendar pa imajo tisti, ki so svojo družino postavljali, pozneje več notranje moči in bolj odprto srce do svojih družinskih članov.« Boštjan Trtnik še pove, da se običajno na ta način rešujejo težave v odnosih, na primer s partnerjem, z otroki, ob razvezah, odnosi, ki jih imamo s svojimi starši, pa tudi težave, povezane z odnosom do sebe: s samozavestjo, samopodobo, pomanjkanjem energije. Rešujejo se lahko zdravstvene težave, na primer rakava obolenja, ki se pojavljajo v več generacijah. Pa tudi problemi odvisnosti ali pa občutenja ob samomoru v družini ali nenadni smrti družinskega člana.