Tilka Petrovič na robu dvorišča, odkoder je lep razgled v dolino.

Po julijskem požaru za novo leto že v novi hiši

Pri Petrovičevih v Podjelju se še živo spominjajo julijskega požara, v katerem so ostali brez strehe nad glavo, a so zadovoljni, da so v manj kot pol leta tudi s pomočjo številnih dobrih ljudi zgradili novo hišo in gospodarsko poslopje.

Podjelje – Ko sem se prejšnji teden, v hladnem decembrskem dnevu, peljal v Podjelje, v bohinjsko vasico na približno tisoč metrih nadmorske višine, sem premišljeval o marsičem – o tem, kako so 20. julija, ko je zagorelo, gasilci hiteli po strmi in ovinkasti cesti, o tem, kako strašno se je ogenj iz takšne razgledne vasice ponoči videl v dolino, o ljudeh, ki so jo k sreči odnesli pred ognjenimi zublji, a so naenkrat ostali skoraj brez vsega in v domala brezizhodnem položaju – kako naprej, … Ko se v Podjelju ustavim in pogledujem naokrog, kje bi še lahko bili kakšni ostanki pogorišča, mi postane »sumljiva« nova stavba – hiša z gospodarskim poslopjem, prislonjena na pobočje hriba nad cesto. In ko vprašam, kje je Pr' Vorjaku, kot se po domače reče domačiji, imam srečo: vprašam »ta domačo« - Tilko, ki je ravno takrat nesla v naročju drva, da bi v novi hiši zakurila v štedilniku in vsaj malo segrela kuhinjo. Čeprav je bila stavba ob našem obisku deloma še brez oken (vgradili naj bi jih dan kasneje), je polivinil na odprtinah le zadržal malo toplote v prostoru, ki mu je sicer toplino in praznično vzdušje dajalo v kotu kuhinje postavljeno božično-novoletno drevesce.

 

»Tistega julijskega dne ne bom nikoli pozabila, še danes imam živo pred očmi, kaj se je zgodilo. Ko sem malo po deveti uri legla spat, je bilo še vse normalno, tudi sin, ki se je uro kasneje vrnil z obiska pri prijatelju na Koprivniku, ni ničesar opazil. Petnajst minut do polnoči me je zbudilo pokanje, soba je bila že polna dima. Najprej sem pomislila na to, da so se vžgale saje v dimniku, a ko sem vstala in stopila ven, je bilo že vse razsvetljeno od ognja, ki je najprej zajel hlev. Poklicala sem sina in planila sva ven – jaz v pižami, on v spodnjicah …,« se spominja Tilka in dodaja, da so gasilci zelo hitro prišli, a so se ji tiste sekunde, ko so jih čakali, zdele kot minute in ure. Tilko in sina Damjana so zaradi blažje zastrupitve z ogljikovim monoksidom odpeljali v jeseniško bolnišnico, mož Mato je za novico o požaru zvedel med vožnjo tovornjaka po Franciji.

 

Petrovičevi so ob požaru ostali brez strehe nad glavo in tudi skoraj brez vsega imetja. »Prve dni nisem mogla nič narediti, bila sem obupana, na tleh,« se spominja Tilka in dodaja, da so jo ljudje opogumljali, češ ne smeš obupavati in gledati samo črno, treba je zbrati moč in živeti naprej … Tilka je nekaj časa spala pri sosedovih, sin se je začasno preselil k teti, kjer živi še zdaj. Pod kozolcem so uredili kuhinjo, kjer so kuhali zase in za delavce. Živina je bila v času požara na paši, prek zime bo pri sosedu. Obnova je potekala hitro, na roko jim je šlo tudi vreme. Danes so zadovoljni, stavba, v kateri sta pod isto streho hiša in manjši hlev za tri goveda, je pod streho, urejajo že tudi notranjost. Pred dnevi naj bi hišo »zaprli« z okni, v kuhinji je že štedilnik s kurjavo na drva, v spalnici je možno prespati. Prihodnje leto bi radi najprej uredili sobo za sina, da bi se lahko vrnil domov. »Dela in stroškov bo še veliko, a delali bomo glede na finančne možnosti, posojila ne moremo in ne upamo najeti,« je dejala Tilka in poudarila: »Če bomo le zdravi, bomo lahko še marsikaj naredili.«

 

Požar na Vorjakovi domačiji je pokazal, da je na podeželju še vedno močna solidarnost. Tilka našteva, kdo vse jim je z denarnimi prispevki, z delom ali materialom pomagal po nesreči: sosedje in drugi vaščani, sorodniki, Občina Bohinj, krajevne skupnosti, župnija Srednja vas, Gozdno gospodarstvo Bled, Policijska postaja Bled, srednja tehniška šola, ki jo obiskuje Damjan, gasilci, Elektro Gorenjske, Lip Bled, zasebniki, njeni sodelavci v Mercatorju, Zavarovalnica Triglav, ki jim je hitro izplačala akontacijo zavarovalnine ... »Če sem koga izpustila, naj mi oprosti, vsem, imenovanim in neimenovanim, smo hvaležni za pomoč,« je dejala Tilka, ki je kot trgovka zaposlena v Mercatorjevi trgovini v Bohinjski Bistrici. Mož je brezposeln, hčerka živi pri fantu pri sosedu, sin hodi v srednjo šolo na Jesenice. Kmetija je majhna, redijo le kravo in telička, imajo tudi nekaj gozda.

 

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 13. december 2007 / 07:00

S frekvenco do zdravja

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 24. julij 2017 / 22:29

Na svet gleda drugače

Devetnajstletna Nika Rant z Zalega Loga je bila vsa leta šolanja na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu odlična, en letnik pa je celo preskočila. Je tudi prejemnica priznanja koroškega deže...

GG Plus / ponedeljek, 24. julij 2017 / 22:29

Šestkrat medla, potem je pa nedelja

S Francko Benedik, dialektologinjo, ki je svoj čas službovala v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, sva se srečali zaradi loške medle. Pravzaprav samo medle, kajti pridevnik loška je po njenem nepotr...

Kronika / ponedeljek, 24. julij 2017 / 22:28

Trupelca ne bodo izkopali

Na nadaljevanju sojenja Mirzanu Jakupiju in Sandi Alibabić za smrt dveletne deklice je sodnica opozorila, da bo ob naslednji kršitvi prepovedane komunikacije med obdolženima posegla po ostrejših ukrep...

Zanimivosti / ponedeljek, 24. julij 2017 / 22:27

Plezali na Vse ali nič

Urban Novak, Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub) so konec junija sklenili alpinistično odpravo Kijaj Nullah 2017 in zabeležili nov vrhunski vzpon v indijski Himalaji....

Kranj / ponedeljek, 24. julij 2017 / 22:25

Prenove v šolah in vrtcih

Večje investicije v šolah in vrtcih v kranjski občini potekajo tam, kjer imajo večji vpis in se zato srečujejo s pomanjkanjem prostora. Obnovili bodo tudi igrišča.