Naval na portal z nepremičninami

Kakšna je uporabna vrednost Portala s posplošenimi vrednostmi nepremičnin v Sloveniji? Zaenkrat pri odobritvi socialnih pomoči države, uporaba drugje še vprašljiva. Kdaj davek na nepremičnine?

Kranj – Geodetska uprava RS je izračunala, da je posplošena vrednost slovenskih nepremičnin 140 milijard evrov, koliko je vredna posamezna nepremičnina, pa bodo lastniki izvedeli prihodnje leto s posebnimi obvestili ali od srede naprej na portalu prostor.si. Če oziroma kadar portal deluje. Izračunane vrednosti so dokončne, pritožbe, razen v primerih neskladja podatkov z realnim stanjem, niso več možne. Razen lastnikov lahko podatke o posamezni nepremičnini preverijo vsi, ki jih ti podatki zanimajo. Ta teden, odkar je možen javni vpogled vrednosti nepremičnin, večkrat ni deloval.

»Po novem letu bodo podatke že uporabljali za namene ugotavljanja premoženjskega stanja pri postopku dodeljevanja socialnih pomoči,« pravi Dušan Mitrovič, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Geodetski upravi. In kje naj bi še uporabljali register nepremičnin, ki je skupaj s stroški za uvedbo elektronske zemljiške knjige stal 55 milijonov evrov? Mitrovič pričakuje, da bodo lahko posplošene vrednosti nepremičnin uporabljale banke pri odobritvi hipotekarnih kreditov, kot pomoč pri cenitvah nepremičnin in pomoč potencialnim investitorjem, pri odkupih nepremičnin za gradnjo javne infrastrukture, za določanje tržnih najemnin in tudi v pomoč kupcem in prodajalcem nepremičnin.

»Najbolj pomembna vrednost nepremičnin je tista, za katero jo lahko prodajalec proda in noben portal nam tega ne bo olajšal. Ob prvih obvestilih o poskusnih izračunih smo že imeli težave, ko so nam prodajalci očitali, da prodajamo po prenizki ceni,« o vplivu na nepremičninski trg pravi Andreja Kern Egart iz nepremičninskega podjetja K3 Kern. Cenitve, ki so jih lastniki prejeli pred letom in pol (in še danes so nepremičnine ocenjene vrednosti na dan 1. julij 2010), po njenem mnenju niso odražale dejanskega stanja, saj ne upoštevajo razmer na trgu v zadnjih dveh letih, niti mikro lokacij, leta in kvalitete gradnje, …

Pomisleke o javni razgrnitvi podatkov imajo tudi v uradu informacijske pooblaščenke (o tem smo v prilogi Nepremičnine & Dom pisali že v začetku meseca). »Ne vidimo razloga v javnosti podatkov, kot so na istem mestu vrednost nepremičnin z imenom in priimkom in letnico rojstva ter naslovom stalnega bivališča lastnika. Država mora zasledovati legitimen namen, ki ga v teh podatkih ne najdemo,« pravi namestnica informacijske pooblaščenke Romana Lemut Strle. Več kot šest milijonov nepremičnin, ki jih ima v lasti 1,2 milijona Slovencev, je po ocenah geodetov vrednih 140 milijard evrov ali 20 milijard manj kot ob prvi oceni, ko so prejeli več kot 400 tisoč pritožb na izračunano vrednost. Kdaj bodo lastniki za svoje nepremičnine morali plačati tudi nov davek, danes še ni jasno.