Dobro za divjad, slabo za lovce

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 26. december 2011 / 06:00

Mila jesen brez snežne odeje v višje ležečih predelih je bila ugodna za divjad, upravljavci lovišč pa bodo prav zaradi tega vsaj pri nekaterih vrstah divjadi težko izpolnili letošnji načrt odstrela.

Ribno – Upravljavci lovišč, ki so združeni v Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Gorenjskega lovsko upravljavskega območja, morajo na vsake tri mesece vnašati v spletno aplikacijo Lisjak podatke o uresničevanju načrtov odstrela. Ko je izvršni odbor združenja na novembrski seji obravnaval tovrstne podatke po stanju na dan 16. november, je ugotovil, da bo večina upravljavcev lovišč vsaj pri nekaterih vrstah divjadi letos načrt le težko izpolnila. »Pri jelenjadi so načrt odstrela izpolnili 41-odstotno, pri gamsu 35-odstotno, pri muflonu 38-odstotno in pri divjem prašiču 51-odstotno,« je povedal Janko Ferjan, predsednik izvršnega odbora OZUL-a, in dodal, da pri mali divjadi večjih težav pri izpolnitvi načrtov ne pričakujejo in tudi pri srnjadi bo večina upravljavcev načrt odstrela dosegla, saj so ga do sredine novembra izpolnili 78-odstotno.

In kaj naj bi bil razlog za težave pri izpolnjevanju načrtov odstrela? »Jelenjad, gamsi in mufloni so se zaradi nenavadno mile jeseni oz. zime brez snežne odeje, temperaturne inverzije in visoke temperature v visokogorju ter izjemno dobra letine žira zadrževali na območju gozdne meje in v visokogorskih bukovih gozdovih, kjer je lov zelo težak. Če bi bile razmere normalne in bi bila v visokogorju snežna odeja, bi se divjad pomaknila v nižje lege, kjer bi bil tudi odstrel lažji,« je pojasnil Ferjan in dodal, da so letos posledice mile jeseni oz. zime še posebej občutili v nižje ležečih in robnih loviščih, kamor predvsem jelenjad skorajda ni zašla. Poleg tega so na izvajanje lovskih načrtov vplivali še nekateri drugi dejavniki. Ker je bilo v mili jeseni oz. zimi v naravi tudi več pohodnikov in drugih obiskovalcev, je bila divjad zaradi nemira bolj aktivna v nočnem času. Tudi živina je ostala na paši dlje kot običajno, divjad se je zato izogibala pašnikom, to pa je lovcem še dodatno oteževalo lov.

Razmere so nekoliko posebne le pri divjem prašiču. Upravljavci lovišč ugotavljajo, da je letos število prašičev tudi na račun večjega odstrela v preteklih letih nekoliko nižje, kar se odraža tudi v podpovprečnih škodah na travnikih in koruzi; možno pa je tudi to, da so se zaradi bogate letine žira, želoda in kostanja zadrževali na širšem območju, tudi v loviščih, kjer ni tradicije lova na divje prašiče.

Na vprašanje, ali je eden od razlogov za težave pri izpolnjevanju načrta odstrela lahko tudi visoka povprečna starost članov lovskih družin, Janko Ferjan meni, da je starost lovcev kljub pomlajevanju lovskih vrst sicer resen problem, vendar bi to bolj občutili v hudi zimi, saj bi bila tedaj večja verjetnost, da predvsem starejši lovci ne bi odšli na lov. Po nizkem uresničevanju načrtov odstrela izstopa devet lovskih družin, pri tem predsednik izvršnega odbora OZUL-a Janko Ferjan ugotavlja, da na »realizacijo« vplivajo tudi odnosi v družini.