Želim vam počitka

Ne upam si pisati o radosti v teh dneh, kajti na vsakem koraku srečujem žalostne in depresivne ljudi, ki so skoraj že obupali nad življenjem. Svetleče lučke, ki nas spominjajo na praznike, so le čudno ozadje za ljudi, v katerih je več teme kot svetlobe. Kaj reči človeku, ki ne vidi naprej? Kako bi lahko začarala, da bi se na koncu tunela pokazala lučka? So ljudje, ki niso dovolj dobro opremljeni za življenje in zato bolj životarijo, kot živijo. In so tisti, ki jih je stiska privedla do roba, kjer so se utrujeni ustavili. Vsi kdaj hodimo po robu, nekateri ga prestopijo, drugi se v zadnjem trenutku zavihtijo nazaj. Oprema za življenje je odvisna od številnih dejavnikov, tudi od naše naravnanosti. Vsak dan zahteva naše odločitve, vsako jutro se odločimo, kako bomo živeli. Za človeka, ki ne vidi svetlobe, je že odločitev, ali bi vstal iz postelje, težka. Če spadate mednje, vam povem, da rešitev vedno obstaja. Ni takojšnja in zmage so male. Ni vam potrebno vriskati in se truditi za praznično razpoloženje. Imate pravico, da počivate in da niste del ognjemeta, ki bo razsvetlil nebo ob polnoči. Depresivno razpoloženje je pogosto obramba telesa, ko ne zmore več in zahteva počitek. Zato ne silite v nekaj, kar vam je sedaj tuje. Vedeti morate, da tudi polletno ali enoletno stanje ni trajna zadeva. Lahko pa to postane, če ne poslušamo svojega telesa. Postelja je lahko varen objem za utrujenega človeka in prazniki so kot nalašč za kakšen dan poležavanja. Vse prevečkrat mislimo, kaj vse moramo. Kaj vse pa zares moramo? In kaj se bo zgodilo, če ne bomo? Namesto moram narediti to in ono, namesto izpolnjevanja pričakovanj okolice pomislimo, kako si želimo živeti. Včasih je bolezen le dober izgovor, da se umaknemo iz vsakdanjega vrveža in se pustimo razvajati kot majhni otroci. Če to ne postane navada, je povsem v redu. Na žalost so nas naučili, da je počitek bolj za bolezen kot nujna potreba. Zato počivajte vsi tisti, ki letošnjega leta ne zmorete več. Vzemite si čas zase in ne mislite, da bo zaradi tega konec sveta. Praznikov bo še dovolj, tudi za vas. Življenje ne gre nikamor. Čaka vas, da boste vstali, se plaho nasmehnili in naredili prve korake. Ne bojte se. Naj vam počitek prinese novo energijo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 29. november 2023 / 12:16

Koga vabimo na sneg

Po skoraj že zaključenih investicijah v žičniške naprave, s katerimi so slovenska smučišča stopila na pot celoletnih gorskih centrov, je pred vrati zimska sezona. Kakšna so pričakovanja in kakšnih gos...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2022 / 14:09

Čas nemira

Leto 2022 lahko označim kot čas nemira, povzročili so ga pandemija, vojna v Ukrajini, supervolilno leto. Nemirni postanemo, ko je porušeno energijsko ravnotežje, ko ne občutimo več pravega veselja,...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2022 / 12:11

Za silvestrovo samo enkrat ni delala

Mamo in babico Alenko Dobravec smo zmotili na recepciji Art Hotela Kristal v Bohinju. »Kar v restavracijo pojdite, takoj pridem. Samo še na tole elektronsko pošto odgovorim,« nas je napotila v hotelsk...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Plebiscitni čas navdih še danes

Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je zbrane nagovoril tudi predsednik prve slo...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Zbirajo predloge za občinska priznanja

Kamnik – V Kamniku vabijo k posredovanju predlogov za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob praznovanju občinskega praznika. Predloge za podelitev bronastega, srebrnega in zlatega priznanja t...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...