Čokoladna strast
Čokoladna naslada je za številne eden največjih užitkov, ki jih nudi življenje. Primerja se lahko s tisto najslajšo, ki jo je moč doživeti med rjuhami ... Tako kot posteljna, tudi čokoladna naslada prinaša pozitivne učinke na zdravje, počutje in lepoto. Pri obeh pa so pasti, ki človeka lahko zapeljejo predaleč ...
Ni namreč zdrava kar vsaka čokolada. Znanstveniki zdravilne učinke pripisujejo le temni čokoladi in naravnemu kakavu, ki veljata za enega najboljših, če ne celo najboljši vir antioksidantov. Že en samcat košček čokolade naj bi vseboval enako količino fenolov, kot jih ima kozarec rdečega vina.
Kdor vinske kapljice ne prenaša najbolje, lahko na srečo v novem letu čisto spodobno nazdravi tudi s kakovostno tekočo čokolado ali pa s kakavovim napitkom. Tako ali tako so Evropejci čokolado najprej pili … No, še veliko pred njimi so to počeli Maji in Azteki. K tema mogočnima in z modrostjo obdarjenima ljudstvoma se še vrnemo. Še prej navrzimo zanimiv podatek, da naj bi v to sladkostrastno črnkasto tvarino vsak dan zagrizlo več kot milijarda ljudi. Med prazniki se številka še bistveno poveča, saj jo imajo v neomejenih količinah v zalogi »trije dobri«, z njo pa radi obdarujemo tudi naše najbližje. Če so blizu našega srca in nam je veliko do njihovega zdravja, jim namenimo temno čokolado, ki vsebuje vsaj 70 odstotkov kakava.
Sladko grenka zgodba
Še zdaj se nasmejem, ko se spomnim, kako so mi pred mnogimi leti otroci v nekem ameriškem otroškem kampu, kjer sem delala kot študentka, smrtno resno razlagali, da »pomfri« raste na drevesu. No, nekaj podobnega je s čokolado, le da bi za slednjo res lahko rekli, da raste na drevesu. No, gotovo ni potrebno razlagati, da je za vse dobre plati čokolade v prvi vrsti zaslužen kakav, ki v obliki strokov raste na drevesu kakavovcu (Theobroma cacao). Azteki so iz kakavovih strokov pobrali semena oz. zrna in iz njih izdelovali grenko zdravilno pijačo, ki so ji rekli xocoatl. Beseda čokolada naj bi izvirala prav iz azteških besed xoco in atl, kar pomeni »grenka voda«.
Novost na Stari celini
Evropejci naj bi prvič okusili čokolado po zaslugi osvajalca Hernanda Cortesa. Čeravno je ta na svojih potovanjih iskal predvsem zlato, je po naključju na nek način odkril tudi »rjavo zlato«. Ko je s španskimi konkvistadorji leta 1517 priplul na Kubo, jih je vladar Montezuma postregel s svojo najdragocenejšo pijačo iz praženih kakavovih zrn, namočenih v vodi. Ta vroči in peneči se čokoladni napitek je Evropejce na mah navdušil. Od baroka dalje so se s čokolado razvajali evropski plemiči. V 19. stoletju se je s padcem plemstva in vzponom meščanstva začasno prekinila tudi era pitja čokolade, z industrijsko revolucijo pa se je z začel veličasten čokoladni pohod – tokrat v bolj trdi obliki.
Osvobodimo svoje čute
Če nas sem in tja napadejo čokoladni dnevi, ko se nikakor ne moremo upreti sladki črni skušnjavi, ne imejmo slabe vesti in nikar ne zatirajmo svojih čutov. Sploh, če uživamo kakovostno čokolado, ki je resnično narejena iz kakavovega masla in ne cenenih maščob. Najbolje bi seveda bilo, če si privoščimo čim bolj črno čokolado, saj je slednja poleg obilice antioksidantov tudi manj redilna od mlečne in bele čokolade. Ker je manj sladka, se z njo navadno tudi ne mastimo do onemoglosti. Če mene vprašate, sem za temno, pa vi …
Ko se dvigne hormon sreče
Če sodimo med ljudi, ki jih kljub veselemu decembru ali pa ravno zaradi njega kljuvajo žalostne in zamorjene misli, nam bo ugriz v temno čokolado še posebej koristil. Raven serotonina, bolj znanega pod imenom hormon sreče, se bo močno dvignila, posledično pa se bo dvignilo tudi naše razpoloženje. Če je bilo prej melanholično, celo depresivno, bomo zahvaljujoč temni čokoladi hitro postali boljše volje, razigrani in celo evforični. Izginili bodo tudi simptomi utrujenosti, celo kronične. V ta namen čokolado uživamo redno, vendar zmerno – ne več kot 50 gramov na dan. Verjetno se zmrdujete, da niste nič bistveno novega zvedeli o zdravilnih sestavinah in lastnostih te pregrešno dobre črne tablice. No, to bomo popravili prihodnjič, ko bomo kakšno rekli o njenih vplivih na srce, ožilje, … in potenco. Slednje bi gotovo potrdil sam Casanova, ako bi bil še živ.