Toliko umetnosti iz ene knjige

Literatura, glasba, likovnost, ples ... Najprej so bile skladbe, potem pa je njihov avtor, pianist in skladatelj Blaž Pucihar odprl še druge svoje umetniške registre, napisal pravljico in rime ... in glasbena pravljica Lunina čarobna flavtica je postala tudi glasbeno plesna predstava.

Deklica z imenom Luna se odpravi na vlak dogodivščinam naproti. Ob sebi nima staršev ne prijateljev, ampak le svojo malo flavtico, na katero zna prelepo igrati. Z njo si na potovanju pridobiva prijatelje, razrešuje njihove probleme in jih osrečuje. Kmalu za to izve tudi zlobni zmaj … Pravljica, seveda, in ko listam po knjigi s čudovitimi ilustracijami, ob vsaki od enajstih zgodbic poiščem tudi notni zapis za skladbico, tudi tisto, ki jo zapoje Luna. Posamezne skladbice si na zgoščenki lahko poslušam, če pa bi znal igrati flavto, bi si privoščil zgolj klavirsko spremljavo. Sicer pa, tu je tudi zgoščenka s posneto glasbeno pravljico, danes, v soboto, ob 10. in 12. uri pa bodo v Sokolskem domu Lunino čarobno flavtico tudi premierno uprizorili na odru.

Prvo vprašanje pianistu, skladatelju in aranžerju, tokrat pa tudi pravljičarju Blažu Puciharju je torej, kaj je bilo prej, skladbe, pravljica ali ideja o plesni predstavi? »Najprej so bile seveda skladbe. Glasbo intenzivno komponiram zadnjih osem let, od priredb do novih skladb za zbore, orkestre, komorne skupine … Pišem glasbo različnih zvrsti,« pojasnjuje Pucihar, da je bila med prvimi naročniki njegova žena Ana Kavčič Pucihar, profesorica flavte na Glasbeni šoli Škofja Loka. Skladbice je potrebovala za svoje učenke, ki so z njimi lahko nadgrajevale občutek za melodičnost, ritmiko in posamezne tehnične prvine inštrumenta. Njuno sodelovanje je tako leta 2004 prvič obrodilo v učbeniku Flavta se igra, ki je bil letos kot uradna literatura vključen tudi v učni sistem angleških glasbenih šol. »Otroci se ob simpatičnih skladbicah lažje učijo inštrumenta, bolj z veseljem vadijo, na neki način se skozi igro naučijo bistvenih prvin igranja flavte,« nadaljuje Pucihar, ki je navdih za pisanje pravljice iskal tudi v drugem delu družine, svojih otrocih. »Napisal sem nove skladbe, si ob njih zamislil živali, kot so poni, želva, kolibri, delfin, tiger … in jih na koncu povezal v zgodbo. Dodal sem še punčko z imenom Luna, kar 96 odstotkov učencev flavte je namreč deklet, ter jo, živahno in simpatično, kot je, s flavto poslal na potovanje.«

Zanimivo, otrokom prijazno zgodbo odlikuje lep jezik, Blaž pa je pravljice obogatil tudi z rimami. Brez ilustracij seveda ne gre, zato je k sodelovanju povabil Igorja Šinkovca, knjigo pa je na sodoben in pregleden način oblikoval Igor Ražman. »Ko ima mala flavtistka na pultu note in igra, na sosednjem listu istočasno lahko gleda zgodbico z ilustracijo. Danes seveda ne gre brez priložene zgoščenke, na kateri sva vse skladbe že zaigrala jaz in Ana.«

Lunina čarobna flavtica pa je izšla tudi kot glasbena pravljica, v kateri v glavnih vlogah nastopajo znana igralska imena in glasovi Anja Koren, Gašper Jarni, Katja Levstik, Matija Vastl in Vladimir Greblo. Od tod do ideje, da bi pravljico uprizorili tudi na odru, ni bilo daleč. »Pravljica je bila zelo všeč Ani Trojnar, ki vodi plesni oddelek škofjeloške glasbene šole, in ideja te dni postaja prava glasbeno-plesna predstava.«

Kot je povedal Blaž Pucihar, na Akademiji za glasbo že dolga leta deluje kot korepetiror, je celoten projekt trajal tri leta, prva in najpomembnejša sodelavka pa je bila z željami in nasveti seveda žena Ana. Že ob rojstvu je pravljica dobila tudi prevod v angleščini. »V tujini tovrstne literature za učence flavte primanjkuje, otroci pa se pogosto srečujejo s pretežkimi skladbicami, medtem ko pri nas učenje flavte poteka bolj postopno. Lahko rečem, da imamo v Sloveniji zagotovo enega boljših sistemov glasbenega šolstva,« razmišlja Pucihar in dodaja, da je zanj najbolj pomembno, da bo vse skupaj predvsem všeč otrokom. Seveda pa lahko neskromno dodamo, da je z Lunino čarobno flavtico ustvaril presežek na področju glasbene literature za otroke.