Voli(vci) v trenirkah

Volitve še kar trajajo. Volišča so se zaprla, volitve in delitve pa se stopnjujejo v duhovih, predvolilni boj se nadaljuje kot povolilni. Ta je svojevrstni vrhunec dosegel teden dni po volitvah s pisanjem »Tomaža Majerja« na spletni strani SDS. Z domnevo, da so k zmagi Jankovića največ prispevali »novi državljani Slovenije«, volivci neslovenskega rodu, katerih koncentracija je največja v nekaterih ljubljanskih (»U Fužinama«) in drugih mestnih blokovskih naseljih. To naj bi bili neki čudni ljudje, ki sploh ne govorijo slovensko ali pa molčijo, na volišča so prihajali v trumah, oblečeni v trenirke, številko 12, ki so jo morali obkrožiti, pa so imeli napisano kar na koži, na tistem delu levice, ki jim je štrlela iz rokava trenirke … Če bi zdaj trdili, da nič od tega ne drži, bi ne govorili po resnici. Moramo pa reči tudi po pravici: tudi če je vse res, so to državljani RS, imajo volilno pravico, to je bistvo, drugo je nebistveno.

Tako je pač, a to je le ena skrajnost. Poglejmo še drugo. Zamika me, da preverim, ali je deveti volilni okraj (Poljanska in Selška dolina brez Škofje Loke) v gorenjski volilni enoti še vedno najbolj desni oziroma konservativen (to besedo uporabljam v njenem žlahtnem pomenu, ne kot levičarsko omalovaževanje)? Ta volilni okraj je bil, denimo, na predsedniških volitvah 1998 (poleg cerkljanskega) edini, v katerem je Janez Podobnik premagal Milana Kučana. Pogledam v gorenjske volilne rezultate, objavljene v petkovem GG+ (9. decembra 2011). Ja, seveda, tu je vse tako, kot mora biti: tu je »pomladni trojček« (SDS, SLS, NSi) dobil skupaj kar 55 odstotkov vseh veljavnih glasov. V dolinah pod Blegošem je torej Janševa opcija dobila 50+. A kaj, ko so tam v Ljubljani, pa v Kranju in na Jesenicah tista blokovska naselja in v njih vse polno onih nepravih volivcev v trenirkah. Ki na naše volitve ne dajo niti toliko, da bi se lepo oblekli, ko gredo volit. Če že ne zakmašno, pa vsaj spodobno. Ob tem se brž vprašam, kako sem se oblekel sam. Živim v dolini, moje volišče pa je na planoti nad njo. Če ne bi bil prehlajen, bi se oblekel planinsko in šel volit peš (kar se mi zdi sprejemljivo); tako pa sem se čisto lepo oblekel, z boljšo polovico (ki trmoglavo voli »napačno«, drugače kot jaz) sva se odpeljala volit še pred nedeljskim kosilom, s seboj pa sva pedagoško vzela najinega malega državljana; ta sicer še ne voli, a naj že zdaj vidi, da je to nekaj lepega; v kantini, ki jo imajo gasilci poleg volišča, si je za nagrado prislužil sok, oče pa borovničevec …

Kakorkoli že, zdaj je glavno vprašanje, kdo bo sestavil vlado in kakšna bo? Ivan Oman, starosta slovenske podeželske politike, pravi, da bi morala vlado sestaviti Janković in Janša. A je takšna koalicija trenirk in zakmašnih gvantov le malo verjetna. Bolj verjetno je, da bo moral Janković popustiti pogojem, ki mu jih postavljajo najbolj verjetni partnerji – Pahor, Virant in Erjavec. Če ne bo šlo, bo moral za vladnega partnerja res nasnubiti Janšo ali pa temu prepustiti vlogo mandatarja. Kar je seveda še manj verjetno. Živimo v času, ko bi potrebovali trdno in močno vlado, a se ravno taka zaenkrat ne obeta. To pa je slabo. Janković je zdaj res na veliki preizkušnji. Ko je vodil največje podjetje in največjo mestno občino v državi, se je izkazal kot nadarjen in uspešen menedžer in župan. Zdaj pa bo moral pokazati še precej državniškega daru in politične spretnosti. Neki francoski časopis je po volitvah cinično zapisal, da Slovenija za premierja dobiva »direktorja supermarketa«. V njegovih rokah je zdaj, da to žaljivo trditev potrdi ali zavrže.