Srečati se s seboj

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Šport / sreda, 14. december 2011 / 06:00

Meditacija - srečanje s svojim najboljšim in najzanesljivejšim prijateljem: s seboj

Tokrat sem spoznal Magdaleno Jenko, ki se ukvarja z meditacijo. Vam je to znano? Vem, da je že skoraj vsakdo izmed nas slišal za ta izraz, vendar: kaj točno to pomeni. Boljšo sogovornico, kot je Magdalena, bi na to temo težko našel.

Magdalena Jenko, prosim, predstavite se našim bralcem.

»V dobrih 15 letih delovanja kot ekonomistka v različnih multinacionalkah sem bila močno vpeta v hiter tempo življenja, ki pa mi ni prinašal notranjega zadovoljstva. Prek meditacije, ki je postala del mojega vsakdana, spoznavam sebe in spreminjam svoj pogled na življenje in njegove vrednote. Z vsakim dnem se bolj zavedam neskončnosti tega procesa in živim za vsak dan posebej. Ker se tudi sama rada rekreiram, sem se odločila, da ljudem ponudim poleg vadb za zdravo telo še nekaj za dušo. Tako vsak petek zvečer v Mega centru Kranj ob 21. uri, ko se končajo redne vadbe, v miru lahko poskrbimo zase. Sebe nimam za učiteljico ljudi niti si ne želim učencev ali sledilcev. Moja želja in cilj sta samo ta, da s svojimi izkušnjami in znanjem lahko koristim komu, ki si želi v svoje življenje vključiti sebe in bo to sčasoma sam začel prakticirati doma tako pogosto, kot bo vsak sam želel in potreboval. Ne podpiram odvisnosti od skupine ali od posameznika, kajti vsak sam je odgovoren zase, za svoja dejanja in odločitve. Zato tudi sama nikakor nisem poklicana, da bi sodila, kaj je za koga najprimernejše, ker nimam njegovega razuma ali občutkov. Ker zelo dobro vem, kaj pomeni nositi veliko odgovornost, voditi ljudi in biti dnevno pod psihičnimi pritiski, lahko povsem suvereno trdim, da je meditacija tista, ki mi, poleg športa, omogoča, da grem v vsak nov dan zadovoljna, mirna in stabilna. In to je tisto, kar želim, da bi tudi drugi občutili, kajti ob vsem tem je življenje nepredstavljivo lažje in lepše.«

Bliža se konec leta. Nakopičilo se je leto dobrega in slabega. Razburjeni smo, vznemirjeni, nismo dosegli pričakovanja ali pa smo prešli samega sebe in svoje načrte. Rabimo mir, rabimo več časa zase…

»V življenju ne dobimo vedno vsega, kar si želimo, zagotovo pa dobimo vse tisto, kar potrebujemo. Čas, v katerem živimo, ni enostaven, zato je toliko pomembneje, da si znamo in želimo vzeti trenutke zase, v katerih lahko pogledamo globlje vase in tam poiščemo odgovore ter si tudi dovolimo spremeniti svoj pogled ali usmeritev. Zaradi hitrega načina življenja, številnih obveznosti in odgovornosti ter s tem posledično povezanega stresa se marsikdaj počutimo povsem osamljene med množico ter še najbolj povezane takrat, ko smo sami. Ni treba, da čakamo tako dolgo, da nas življenje prisili v to, da storimo nekaj zase. Ukvarjanje s seboj ne pomeni sebičnosti ali izključevanja drugih, temveč gre za vključevanje sebe v svoje življenje.«

Kaj naj razumemo pod besedo meditacija?

»Meditacija pomeni stik s seboj, ki je nekaj najlepšega in najpristnejšega, kajti za svoje življenje smo v celoti odgovorni sami. Nihče drug nam ne more v življenje prinesti zadovoljstva, sreče, miru, veselja kot mi sami. Ko umirimo in razbistrimo svoj um, se odpre naše srce in takrat se pričnemo zavedati, kako velik dar je življenje in kako se (pre)večkrat sami omejujemo in otežujemo življenje sebi in okolici. Meditacija ne pomeni bega pred realnostjo ali umika pred problemi, ravno nasprotno: pomeni zavestno sprejemanje svojih odločitev, zavestno poslušanje in stabilno prisotnost v svojem življenju. Čeprav je namen bivanja potrebno iskati v samoti, ga moramo živeti v skupnosti. Občutki, misli, uvidi, ki se nam porajajo v meditaciji, so tisti, ki nas vodijo naprej in nam omogočajo, da lažje in uspešnejše dosegamo cilje, hitreje razrešujemo težave ter v svoje življenje vnašamo ravnovesje.«

Kdo naj meditira, kako pogosto, kdaj in zakaj?

»Meditira lahko vsakdo, če in ko si tega želi. Nekorektno in nepotrebno je, da kogarkoli v to silimo in ga k temu nagovarjamo. Ko je pravi čas, si bo že vsak sam poiskal skupino, ki se ji želi pridružiti in kjer bo spoznaval svoj notranji svet. Potrebno ni nobeno predznanje ali kakšne posebne okoliščine. Dogaja pa se pogosto, da se o tem pozanimamo, ko nam ne gre ravno najboljše, ko nam življenje nameni težje preizkušnje ali ko enostavno vidimo, da bo treba nekaj spremeniti v svojem načinu delovanja, če nočemo umreti, ne da bi živeli.

Ko postane meditacija del vsakdana, nam to omogoča, da sleherni dan lahko živimo v vsej polnosti, smo bolj učinkoviti, zadovoljnejši ter spoznamo, da je dan dovolj dolg za vse tisto, kar je treba urediti. Okolica zelo hitro opazi, da smo se začeli spreminjati, ker bistveno mirneje reagiramo v stresnih situacijah, lažje sprejemamo različna mnenja in stališča, hitreje razumemo širšo sliko ter v ljudeh začnemo prepoznavati pozitivne stvari.

Večkrat slišim, da je ljudi strah, kaj se bo dogajalo med meditacijo, ali da bodo po meditaciji kot v snu hodili okrog. Lahko preberemo številne knjige o meditiranju in poslušamo različne učitelje ter temu verjamemo. Če pa hočemo vedeti, moramo to izkusiti. Šele ko začutimo to notranjo moč, se zavemo, kakšen potencial nosimo v sebi in od kod lahko vedno črpamo svojo energijo. Nekaj je telesna moč in kondicija, drugo, veliko dopolnilo, po katerem še ne segamo prav veliko, pa je notranja moč. Ko bomo to bolj ozavestili in uporabljali, ne bo potrebno nobeno jadikovanje ali iskanja krivcev za naše tegobe. To ne pomeni, da nam bo življenje posuto z rožicami, ampak da bomo vse, kar nam bo prišlo na pot, sprejemali drugače, z razumevanjem, s sočutjem in kot novo izkušnjo. Tega, kdo smo, ne določajo dogodki v našem življenju, marveč pomen, ki smo jim ga pripravljeni pripisati.«

Tisti, ki so meditirali … še vedno meditirajo. Tisti, ki imamo občutek, da bomo ujeli samega sebe, smo zagotovo potrebni meditacije. Sami s sabo smo premalokrat, celo v spanju nismo sami. Vse preveč je misli in sanj v glavi in vse preveč smo utrujeni, da bi se posvetili sami sebi … Torej, če gibamo telesa, je nujno, da gibamo še »dušo«.