Rdeči mesija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. december 2011 / 06:00

Naneslo je, da so bile volitve v državni zbor v adventu, v času, ko se kristjani duhovno pripravljajo na prihod (adventus) Odrešenika (Mesije). Mesija je bil za stare Jude težko pričakovani rešitelj, ki bo, poslan od Boga, rešil judovsko ljudstvo in prinesel na Zemljo božje kraljestvo. Če bi zdaj to staro vero prenesli v aktualne slovenske gospodarske, socialne in politične razmere, bi lahko rekli, da je marsikdo med nami pričakoval, da bodo volitve na drugo adventno nedeljo prinesle našega mesijo v politiki. Ankete so kazale, da bo to »črni«, dejansko pa je bil nekoliko presenetljivo izvoljen »rdeči« mesija. Zoran Janković je s svojimi dosežki pri vodenju največjega slovenskega podjetja in največje mestne občine nakazal, da bi utegnil biti primerni krizni menedžer tudi pri vodenju države. Država je sicer veliko več kot največje podjetje in največja občina v njej, a pustimo se presenetiti. Mesija nikakor ne bo, dobro pa bi bilo, zanj in za vse nas, če bi mu uspelo obrniti negativni tok v smer, ki jo nakazal z imenom svoje liste – v pozitivno Slovenijo.

Dovolite mi, da ob njegovi izvolitvi obudim en pomenljiv spomin. Bilo je v šolskem letu 1970/71, ko sem hodil v četrti, on pa v tretji letnik na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Takrat je dijak Zoran na tej gimnaziji organiziral skupinsko avtošolo. Na AMD Moste je namreč ugotovil, da bi bila ta šola zanj in za vse druge udeležence veliko cenejša, če bi jo hkrati obiskovalo več kot sto dijakov. S svojo poslovno žilico, ki mu je očitno prirojena, je pri imenovanem društvu dosegel, da so teoretični del šole organizirali kar na naši gimnaziji, pa tudi pri urah vožnje smo imeli znaten popust. Tako je naneslo, da sem nekaj tednov po maturi uspešno in po zelo ugodni ceni opravil še vozniški izpit – po zaslugi zmagovalca nedeljskih volitev.

Zgodbo sem povedal zato, da bi izpostavil Jankovićevo očitno poslovno nadarjenost, ki se ni izkazala šele v Mercatorju in Mestni občini Ljubljana. Kritiki njegove kandidature so v predvolilnem času poudarjali, da je država nekaj povsem drugega kot podjetje ali občina. Res? Če bo šlo tako naprej (beri: navzdol) in če bomo hoteli kljub temu ostati v evrskem klubu najbolj razvitih držav EU, bodo v Bruslju kmalu ugotovili, da je v tej državi potrebna prisilna uprava, podobno kot v vsakem drugem zavoženem podjetju. Janković bi se v takem položaju znašel bistveno bolje kot kak šolani ali amaterski politik, ki zna le nakladati, nikoli pa ni vodil niti manjšega podjetja niti občine.

Sicer pa ne kaže prehitevati. Najprej se mora sklicati novi državni zbor in v njem izvoliti nova vlada. Potem se bo šele zares začelo in vse skupaj po mojem ne bo nič lepega. Zadnje čase postaja vse bolj očitno, da to, kar se nam dogaja, ni navadna kriza. Kriza v tem smislu, da bo trajala še kako leto, potem bo pa spet vse po starem. Ne, po mojem gre za uvajanje v temeljite in dolgotrajne spremembe v našem načinu življenja in dela, na katere bomo morali pristati, se nanje navaditi, z njimi živeti. »Kriza« pomeni novo stvarnost, ki je že nastopila in bo še dolga, leta pred 2008 se ne bodo vrnila … Dober krizni menedžer je torej več kot dobrodošel. Če bo uspešen, bo kakor mesija, če ne, bo le še eden od padlih angelov. Vsak od nas pa bo zase in za svoje najbližje naredil največ, če se že v tem adventu duhovno pripravi na preizkušnje, ki jih prinese novo leto 2012. Za zdaj so odložene, dan nam je praznični predah, ki ga kaže izkoristiti.