Lila Prap je v zadnjih desetih letih v svetu zagotovo najbolj znana slovenska ilustratorka. (Foto: Boštjan Gunčar)

Tiste živalice Lile Prap

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo knjižnih ilustracij ta čas naše najuspešnejše ilustratorke Lilijane Praprotnik Zupančič, ki jo v 39 državah sveta poznajo pod imenom Lila Prap.

Kaj že pomeni Gao gao Buuu …? Vsekakor nekaj po japonsko, gre namreč za risano serijo, ki ima šestindvajset delov in so jo Japonci posneli po predlogi slikanice Zakaj? Lilijane Praprotnik Zupančič, ki jo zadnjih deset let poznamo pod psevdonimom Lila Prap. Ilustratorka novega tisočletja, trenutno naša tudi v svetu najbolj prepoznavna avtorica, nosilka mnogih priznanj in nagrad, tudi nagrajenka Prešernovega sklada za leto 2011, se tokrat s svojimi deli predstavlja v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Na ogled je postavila originalne ilustracije iz svojih slikanic, ki so v zadnjem desetletju prepričale založnike v skoraj štiridesetih državah sveta, kjer lahko občudujejo njene čudovite stilizirane podobe živalic in drugih figur in predmetov, ki sodijo med priljubljene otroške teme. »Razstava je zelo lepo pripravljena, prostorsko razgibana, v različnih prostorih so na ogled ilustracije iz posameznih knjig, predstavitev mojega dela pa lepo dopolnjujejo filmi, ki so na ogled,« je o razstavi povedala Lila Prap, ki se tokrat prvič predstavlja v Kranju in na Gorenjskem. »Nasploh ne razstavljam preveč rada, saj so moje ilustracije naslikane s kredo, ki je zelo občutljiv material, zato je treba biti z ilustracijami zelo pazljiv.«

Lilijana se je kot ilustratorka uveljavila v zadnjih desetih letih, še posebej, ko je na željo urednikov v Založbi Mladinska knjiga začela ustvarjati slikanice v celoti. Doslej je izšlo enajst slikanic in štiri knjige. »Uspe mi narediti eno knjigo na leto. Za vsako izmed njih si moraš izmisliti dobro temo in potem, ko ti to uspe in knjiga izide, se običajno počutim povsem brez novih idej, ko ne vem, kaj bi delala, čas pa teče …« Sicer pa med živalmi išče tiste, ki jih je mogoče naslikati stilizirane, naj bo to slikanica dinozavrov, domačih ali divjih živali. »V podvrste se ne spuščam,« je kot vedno duhovita Lila Prap. Odlična razstava ilustracij Lile Prap bo v Galerijo Prešernovih nagrajencev zagotovo privabila številne obiskovalce vseh generacij, še posebej otroke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 12. marec 2008 / 07:00

(Pre)veliki stroški za ogrevanje

Energija je iz meseca v mesec dražja, obratne poti ni na vidiku. Lahko stojimo križem rok ali storimo nekaj korakov k varčevanju, ki ne pomeni tudi nižje ravni standarda.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 16:59

V spomin: mag. Jurij Kumer (1942–2024)

Sorodniki, vaščani, nekdanji sodelavci, prijatelji in znanci so se v ponedeljek, 25. marca, na gorenjevaškem pokopališču poslovili od Vresjakovega Jurja – magistra Jurija Kumra s Hotavelj,...

Rekreacija / / 16:06

Mala in velika sestra

Mala Paklenica (650 m n. m.) – Za obisk Paklenice je v poletnih mesecih prevroče. No, vsaj zame. Meseca aprila, maja ali pa jeseni je obisk tega čudovitega kanjona edinstveno doživetje. Iz Male v Veli...

Kultura / / 16:00

Mojstrovine z vilinskimi mojstri

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava fotografij Andreje Peklaj. Ob njenih fotografijah kačji pastirji ne delujejo kot nadležne žuželke, ampak so vilinski mojstri, kot je avtorica naslovila ra...

Zanimivosti / / 15:58

Lažnivci in šaljivci so prišli na plan

Da je smeh pol zdravja, se dobro zavedajo člani Kulturno-športnega društva Hrušica, ki so v obnovljeni dvorani kulturnega doma na Hrušici pripravili humoristično prireditev. Glavna tema pa laži in šal...

Železniki / / 15:55

Taborniki ustvarjajo boljši jutri

Taborniki Rodu zelene sreče Železniki so zaznamovali tridesetletnico delovanja. Danes ima rod okoli osemdeset članov, od tega približno dvajset aktivnih prostovoljcev.