Krave molzejo z robotom

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 7. december 2011 / 06:00

Na Repečnikovi kmetiji v Spodnjih Gorjah že skoraj leto dni molzejo krave z robotom. "V povprečju se pridejo pomolst 2,7-krat na dan, najboljše tudi petkrat," pravi gospodar Mirko Rimahazi in dodaja: "Ročnega natikanja molzne enote na seske resda ni več, a še vedno je v hlevu potreben nadzor."

Spodnje Gorje – Repečnikova kmetija ima dolgo tradicijo, bila je ena prvih v vasi, a je bila v svoji bogati zgodovini že tudi na robu propada. »Moj praded jo je med prvo svetovno vojno zakartal, vse je bilo prodano, še hiša in hektar zemlje, ki je ostal, sta bila pod hipoteko. Stara starša sta to kupila nazaj, potlej je bila kmetija nekaj časa tudi v najemu,« pripoveduje Mirko, ki je na kmetiji skupaj z ženo Natašo 1985. leta začel iz nič - z eno kravo in brez vsakega stroja. Osem let kasneje sta pustila službo in se posvetila kmetiji, ki sta jo usmerila v prirejo mleka, ukvarjata pa se tudi s turizmom. Zdaj na kmetiji obdelujejo šest hektarjev lastnih in petinšestdeset hektarjev najetih zemljišč, redijo devetdeset črno-belih krav molznic in še približno toliko mlade živine ter razpolagajo letno s 750 tisoč litri mlečne kvote, torej nekaj več kot dva tisoč litrov na dan. Živina je v petih hlevih in pomožnih objektih, teleta so v iglujih - na pol na prostem, vsako s svojo hišico.

Vsi hlevi so odprti

Večina gorenjskih hlevov je zaprta, za Repečnikovo kmetijo je značilno, da so vsi odprtega tipa. Ali živino v takšnih hlevih pozimi kaj zebe? »Site krave ne zebe, a krava, če želiš, da daje mleko, mora biti sita. Mogoče v ekstremnih zimskih razmerah zaradi tega porabimo kakšen kilogram krme več, vendar to nadomestimo v poletnih mesecih. Ne samo poleti, več kot pol leta je v zaprtih hlevih kljub ventilaciji prevroče. In ventilacija tudi stane,« pojasnjuje Mirko Rimahazi in dodaja: »Pregledal sem precej hlevov po Evropi in o tem prebral kar nekaj strokovne literature - tudi to, kako je pri Američanih pred gradnjo hleva pogoj, da poiščejo takšno lego, ki bo omogočila čim bolj naravno zračenje hleva.« Na odprte hleve so se navadili tudi vsi, ki delajo v njih. »Pri srednje intenzivnem delu in primerni obleki te pri minus petnajst stopinj Celzija ne zebe. Večji problem je vlaga, takrat, ko dlje časa dežuje, to vpliva tudi na krave.«

Ko jih mleko »tišči«, gredo v robota

Že ko so na kmetiji urejali zadnje molzišče, so se odločili za bolj enostavne in poceni rešitve, češ – saj ne bo za dolgo. O robotu so razmišljali že dolgo, skoraj deset let. Lani so ga kupili in namestili v hlev, trenutno z njim molzejo petinšestdeset krav in glede na zasedenost jih bodo lahko molzli še pet več. »Robot ima za razliko od klasičnih molzišč z dvanajstimi molznimi enotami le eno enoto, ki je res vrhunska,« pravi Mirko in potlej pojasni, kako poteka robotska molža. Robot je v pripravljenosti dan in noč. Ko krave začutijo, da imajo polno vime mleka, gredo same v molzišče. Robot vsako kravo prepozna (identificira), jo stehta, ji očisti vime, natakne molzno enoto, pomolze mleko in nato seske še razkuži. Krava v robotskem molzišču dobi tudi nekaj krmil, dobra mlekarica, ki pogosteje prihaja v molzišče, več kot slabša. Robot si ob molži zapomni tudi veliko podatkov – od količine mleka do vsebnosti maščobe, beljakovin v mleku ... »Fizičnega dela z natikanjem molzne enote na seske resda ni več, vendar to še ne pomeni, da navzočnost v hlevu ni več potrebna. Nasprotno: pomembno je, da nekdo vse to nadzira, predvsem pa to, da sproti pregleduje in analizira podatke in da na podlagi teh podatkov ukrepa. Podatki pokažejo, ali krava hujša ali je iz kateregakoli druga razloga ogrožena. Robot zazna mastitis že nekaj dni prej, preden je opazen, zato ga lahko pozdravimo že z zeliščnim mazilom,« pravi Mirko in poudarja, da so enoletne izkušnje z robotsko molžo dobre oz. v skladu s pričakovanji. Krave prihajajo na molžo v povprečju 2,7-krat na dan, tiste, ki dajo dnevno petdeset litrov mleka, tudi petkrat. Pri tem je zanimivo, da nekatere starejše krave prihajajo na molžo le dvakrat na dan – tako, kot so bile navajene vrsto let, medtem ko so se telice in mlajše krave na robotsko molžo hitro navadile. Krave prihajajo v molzišče nekako do pol treh ponoči, potem pa pogostost obiskov nekoliko upade. Da bi dosegli boljšo izkoriščenost robota, jih s strojem za premikanje krme k jaslim spodbudijo, da tudi ponoči vstanejo, gredo jest in nato tudi v molzišče.

Na Repečnikovi kmetiji bodo poskušali še nekoliko izboljšati mlečnost in dolgoživost krav, za zdaj pa ne razmišljajo o tem, da bi povečali posest in čredo molznic. Ob tem so kritični tudi do skupne kmetijske politike v Evropski uniji, ki temelji na hektarskih plačilih in ne spodbuja količinske pridelave - kot da je hrane dovolj. Problem se jim zdi tudi evropska politika do bioplina. Če ta ne bo uravnovesila kmetijskih in energetskih potreb, se lahko zgodi, da bodo »bioplinaši« kmetom prevzeli zemljo in tudi porušili trg s kmetijskimi pridelki.