Kdo bo sedel v državnem zboru?

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 2. december 2011 / 06:00

Na nedeljskih volitvah bomo volili poslance v državni zbor, v vsaki volilni enoti po enajst. V resnici na parlamentarnih volitvah volimo stranke in ne posameznikov.

V Sloveniji namreč velja proporcionalni volilni sistem, kar pomeni, da v državni zbor volimo politično stranko, ne posameznikov, čeprav so njihova imena odtisnjena na glasovnicah poleg znakov in imen strank. Mandat dobi politična stranka, ne kandidat, slednji bi bil neposredno izvoljen v večinskem volilnem sistemu. V anketah, objavljenih v medijih pred volitvami, lahko vidimo, kakšne možnosti ima določena stranka za izvolitev v volilni enoti oziroma okraju, vsaj približno pa ob tem tudi vidimo, kateremu kandidatu bodo šli glasovi volivcev.

Glas gre politični stranki in vsi glasovi za politično stranko se na državni ravni seštejejo. Če stranka preide volilni prag štirih odstotkov, se opravi izračun in gredo ti glasovi v tisto volilno enoto, kjer je ta stranka dobila najvišji odstotek glasov. V volilni enoti pa gredo glasovi v tisti volilni okraj, kjer je stranka spet dosegla najvišji odstotek glasov in kandidat z liste te stranke je v tem okraju izvoljen. Ne gre pa glas volivca, oddan v enem volilnem okraju, vedno tistemu, ki je na glasovnici zapisan kot kandidat. Ostane mu v primeru, če je kandidat po tem volilnem mehanizmu v resnici tudi izvoljen. V drugih primerih pa gre glas volivca lahko drugam, v primeru manjših strank celo na drugi konec Slovenije. Praksa kaže, da se okoli dve tretjini poslanskih mandatov razdeli v volilni enoti, tretjina pa na ravni Slovenije. Sistem je prijaznejši do velikih strank, ki imajo večje možnosti, da imajo v vsaki volilni enoti izvoljenega vsaj enega poslanca, običajno pa več, ni pa nujno, da ravno v tistem volilnem okraju. Če pa stranke ne prestopijo štiriodstotnega volilnega praga, volilni sistem deluje tako, da se njihovi glasovi porazdelijo največjim strankam. Te zakonitosti nam je pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami natanko razložil poslanec Branko Grims, ki se z volilnimi sistemi ukvarja tudi v svoji doktorski nalogi.

Na parlamentarnih volitvah pred tremi leti smo na Gorenjskem dobili enajst poslank in poslancev. Dva volilna okraja (Radovljica II in Kamnik) sta ostala brez poslanca, ki je kandidiral v njih, v dveh (Kranj I in Idrija) sta bila izvoljena celo po dva. V parlament so prišli po štirje poslanci iz vrst SD in SDS, ki sta v vseh enajstih okrajih brez izjeme dosegli največji volilni uspeh, po en mandat so dobili DeSUS, LDS in Zares. Kako bo ta kombinatorika delovala na letošnjih volitvah, kjer po predvolilni anketi spet izrazito prednjačita dve veliki stranki?