Teki na srednje proge

Teki na srednje proge so vmesna stopnja med šprinterskimi teki in teki na dolge proge oziroma maratonom. V kategorijo tekov na srednje proge štejemo teke na razdalji od osemsto do tri tisoč metrov, posebna disciplina pa je tek na tri tisoč metrov za zaprekami. Večina strokovnjakov je mnenja, da so vse discipline tekov na srednje proge vzdržljivostnega značaja, kar pomeni, da je osnovni trening zasnovan na zmernem aerobnem treningu, vendarle pa je hitrost teka ponavadi ključnega pomena za doseganje vrhunskega rezultata. Poleg tega igrajo pomembno vlogo še dodatne treninške metode, ki niso vezane le na tekaško vadbo, temveč na trening z utežmi in metodami za izboljšanje tehnike teka in koordinacije.

Še nekaj je značilno za to skupino tekov. Popolnih rekreativnih tekačev skorajda ni, saj teki potekajo izključno na atletski stezi in so torej namenjeni dobro treniranim atletom z željo po doseganju vrhunskih časov in rezultatov. Če pogledamo rekordne znamke tekov na srednje proge, zasledimo številke, ki se navadnemu smrtniku zdijo skorajda nedosegljive. Sedanji svetovni rekord na prestižni disciplini 800 metrov, ki bo letos dopolnil deset let, znaša 1:41:11 in prav starost tega rekorda potrjuje njegovo kakovost in na trenutni atletski sceni še ni tekača, ki bi ga lahko ogrozil.

V tej disciplini poznamo tekače, ki je njihova glavna odlika hitrost, in tekače, ki so vzdržljivejši, vsi pa morajo imeti dobro razviti obe lastnosti. Pri teku na osemsto metrov ponavadi ni taktiziranja, temveč gre za nekakšno hitro »umiranje« na obroke zaradi hitrega štarta in nadaljnjega pospeševanja do cilja. Kdor v ciljni ravnini nima stika s tekači na čelu, bo le težko posegel v sam vrh. Kljubovati je treba stiskam in neprijetnim občutkom, ki se proti cilju hitro kopičijo, a to ne sme pokvariti tehnike teka, ki mora biti sproščena in učinkovita. Ponavadi je v zadnjih dvesto metrov treba stopnjevati hitrost do popolnega finiša; tekma se večkrat odloča v zadnjih metrih.

Podobno kot treniranje teka na osemsto metrov poteka tudi trening teka na 1500 metrov, pri čemer je treba imeti bolje razvito hitrostno vzdržljivost. Razlike med tema dvema disciplinama so prej v poudarkih kot vsebinske. Ob že dodobra izpiljenem treningu teka je treba izvajati še razne vaje za razvoj maksimalne hitrosti in gospodarnosti teka. Odveč ne bodo niti teki navkreber, ki so že od nekdaj zelo koristno sredstvo treninga vrhunskih tekačev tako na srednje kot na dolge proge.

Trenerji pa imajo večkrat različna mnenja o tedenski količini pretečenih kilometrov, ki jih potrebuje tekač na srednje proge. Tako nekateri v pripravljalnem obdobju pretečejo tudi po več kot sto kilometrov, spet drugi pa nikoli ne presežejo 60 kilometrov. Menim, da je treba upoštevati individualne želje in prilagajati količino telesnim sposobnostim. Najdaljša srednja proga je tek na tri tisoč metrov, ki ima še različico, tek na tri tisoč metrov z zaprekami.

Ponavadi se nekateri sprašujejo, ali so kakšne razlike v treniranju teka čez zapreke. Tekači nimajo posebnega treninga za prehod zaprek. Bolj je treba razviti občutek, da kar najhitreje in čim bolj tekoče preskočijo zapreko, še posebej vodno, ki je najtežja. Tukaj imajo prednost lažji tekači, ki ponavadi kar poletijo prek zaprek in se jih niti ne dotaknejo. Mojstri te discipline so kenijski tekači, ki to disciplino obvladujejo tako kot nihče drug nobene druge in že desetletja nosijo primat najboljših na največjih tekmovanjih.