Žrtve vrniti v javni spomin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 21. november 2016 / 09:53

Vladna komisija za reševanje vprašanja prikritih vojnih grobišč nadaljuje s svojim programom.

Ljubljana – Prelom pri tem se je zgodil z lanskim sprejetjem zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev in odločitvi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da izvede prekop vseh žrtev iz Hude jame, je ob predstavitvi dejavnosti in rezultatov naše države na področju urejanja prikritih vojnih grobišč dejal predsednik komisije dr. Jože Dežman. Vladna komisija, ki sedaj deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, ima za svoje delo na voljo okoli pol milijona evrov letno, finančni načrt sicer sprejme vlada, je povedal tajnik komisije Franc Stanonik.

Komisija je do leta 2009, ko je bila odkrita Huda jama, popisala okoli šeststo lokacij prikritih vojnih grobišč, potem je njeno delovanje za več let domala zamrlo, ko je bil program v pristojnosti ministrstva za delo, slednje komisiji ni omogočilo kontinuiranega dela, je dejal član komisije dr. Mitja Ferenc. Sicer pa delo komisije poteka v več fazah, od evidentiranja, sondiranja terena, izkopa, identifikacije žrtev, kjer je to mogoče, pokopa (identificirane žrtve v družinskih grobovih, sicer v urejenem skupnem grobišču), urejanja grobišč in njihovega vnosa v register. Grobišča – nekatera so najdena na precej nedostopnih krajih – bodo tudi ogradili, na vsakega postavili križ z osnovnimi identifikacijskimi znaki, uredili prostor za cvetje in sveče ter primeren dostop. Ponekod so grobišča že zavarovana in označena na ta način, to prakso bodo nadaljevali. »Naša dolžnost je vrniti te žrtve v javni spomin,« je dejal Ferenc. Za letos so načrtovali ureditev okoli 70 vojnih grobišč, sondirajo še na 45 krajih, že letos bo označenih in urejenih 60 grobišč, urejajo tudi izkop in prekop iz 19 grobišč. Letos so našli posmrtne ostanke žrtev v grobiščih pri Pancah, Velenju, Celju in nad Cerknim. V grobišču Zakriž pri Cerknem so po besedah Jožeta Dežmana, ki se opira na izjave domačinov, žrtve iz okolice Tržiča. Nadaljujejo tudi z izkopom posmrtnih ostankov iz Hude jame.

Kriminalist Pavel Jamnik, ki je vključen v kriminalistično akcijo Sprava, je spregovoril o težavni identifikaciji žrtev. Ker se pri pobojih ne morejo nasloniti na nobene dokumente, saj so bili izvedeni v tajnosti, pač pa zgolj na ustne vire, zato je težko priti do verodostojnih podatkov. Identifikacijo izvedejo na podlagi najdenih predmetov (vse natančno popišejo, izmerijo in shranijo) in na podlagi genetske analize, v primerih, ko tudi drugi indici kažejo na to, da je mogoče primerjati vzorce DNK. Povedal je tudi, da bo policija iz vseh grobišč, od koder izkopavajo posmrtne ostanke žrtev in kjer so mogoče prepoznave, vzela vzorce in jih shranila, domnevni svojci pa bodo imeli potem možnost oddati svoj genetski material, na podlagi katerega bo mogoče opraviti analizo. Leta 2001 je bila opravljena prva taka analiza in rezultat odvzetih vzorcev je potrdil domneve svojcev, da so žrtve njihovi sorodniki. Že naslednja taka analiza pa je domneve ovrgla, je dejal Jamnik.