Jana in Uroš pravita, da bo Zuja še vedno našla pot do tistih, ki so radi oblečeni v dobro in udobno perilo slovenskega proizvajalca.

Zuja je stara dvajset let

Podjetje Zuja praznuje 20-letnico delovanja.

Ko se pogovarjaš z Jano Zupanc, ustanoviteljico podjetja, in z njenim sinom Urošem, ki skrbi, da teče vse tako, kot mora, potem ugotoviš, da gre za zdravo družinsko podjetje, ki se zaveda izzivov, ki čakajo, in težkih časov, ki jih je treba preživeti. Štirinajst zaposlenih skrbi za kvaliteto in zadovoljstvo njihovih strank. Zuja je postala znana zaradi spodnjega perila. Danes delajo tudi pižame in trenirke, torej vse tisto, kar potrebujemo za vsak dan in kar smo mislili, da mora biti nekje iz daljnega vzhoda. Naš pogovor z Jano in Urošem vas mogoče prepriča oz. spomni, da Gorenjci še zmeraj znajo delati perilo, ki je udobno, zalo kvalitetno in lepo …

Zuja je zaslovela zaradi perila, narejenega iz bambusovega tekstila?

Uroš: Bambus je celulozno vlakno, narejeno iz bambusovega stebla. Raste v neokrnjeni naravi kot trava, ne kot drevo. Zaradi izredne vpojnosti vlage je bambus najhitreje rastoča rastlina na svetu, ki za svojo rast ne potrebuje umetnih gnojil, zaradi česar je bambus zelo ekološki. Slovenski proizvajalec blaga ga proizvaja pod zelo strogimi standardi ISO 9000 in ISO 14000. No, ampak Zuja je zaslovela predvsem zaradi dobrega kolektiva. Brez naših zaposlenih, ki so najpomembnejši v mozaiku našega podjetja, mi ne bi bili to, kar smo danes. Torej, za naše dobro ime bi na prvo mesto postavil dober in zdrav kolektiv, ki se vsak dan znova trudi, da ustvarja odlične izdelke.

Jana: Bambusovo blago je brez barvil, zato naše izdelke dobite v naravni bež barvi. To je bila povsem moja ideja. In ko sem to povedala morebitnim proizvajalcem takega blaga, so bili zares začudeni in celo v Nemčiji so se spraševali, kako to, da imamo mi, Slovenci, oz. mi iz Vogelj tako napredna razmišljanja. No, je pa tako, da nismo zasloveli samo zaradi perila iz bambusa. Dodatno ja, ne pa samo zato.

Začeli ste pred dvajsetimi leti v Vogljah v eni sobi?

Jana: Da. Z možem. Jaz sem šivala plašče v Gorenjskih oblačilih in ne vem, sploh kako sem prišla na idejo, da začnem šivati spodnje perilo. No, najprej sem šivala vse in potem je prišlo spodnje perilo. Danes, po dvajsetih letih pa lahko povem, da smo tehnološko na zelo visoki stopnji ter bomo širili lastne maloprodajne trgovine po celi Sloveniji. Res se je veliko naredilo v teh dvajsetih letih.

Danes, dvajset let pozneje?

Jana: Ne smemo preskočiti let. Morali smo preživeti veliko težkih let. Vmes je sicer bilo nekaj dobrih sezon, ko smo delali s polno paro in bili zadovoljni, da so naši izdelki našli pot do zadovoljnih kupcev. Slovenskih proizvajalcev perila je vedno manj. Veliki pa stremijo k tem, da proizvodnjo selijo na Kitajsko. Tekstilna industrija v Slovenji umira, ampak mi se borimo. Zadovoljni smo z vsako stranko, ki je še pripravljena nositi povsem slovenski izdelek.

Material je tudi slovenski?

Jana: Vse je slovensko, od materiala do dela in prodaje, vse. Se vam zdi čudno v časih, ko spodnje hlačke dobite že za en evro iz Kitajske? Ampak naši izdelki so narejeni pod strogimi ISO standardi, kar pa za hlačke za en evro ne bi mogla trditi.

Da. Bi rekel, da ne morete narediti spodnjih hlač za en evro …

Uroš: Za en evro ne, za nekaj evrov pa, zato smo ubrali drugo pot. Delamo spodnje perilo, ki je lepo, udobno, ni predrago, je pa primerno za vsakdanje nošenje. Z bambusovimi izdelki smo zadeli v črno. Zelo dobre odzive smo dobili in večina kupcev pravi, da drugačnega perila ne dajo več nase. To si štejemo v zelo veliko čast.

Sin skrbi za marketing, komercialo …

Jana: Da. On je prevzel velik del bremena z ramen mene in moža. Nimam več časa skrbeti prav za vse, tako se zdaj lahko veliko bolj posvetim lastnim kreacijam.

Uroš - moški v biznisu spodnjega perila?

Uroš: Ne samo tega, ampak tudi med pižamami in trenirkami (smeh). Hočem reči: vsi se trudimo, da dobro sodelujemo, ker vem, kako sta si prizadevala podjetje spraviti skozi dvajset več ali manj težkih let. Zuja ima dobre izdelke in dobre ljudi, ki verjamejo v tisto, kar delajo, zato mi ni težko prihajati v službo in delati več, kot si marsikdo misli, da je treba.

Ob dvajseti obletnici delovanja se zato zelo lepo zahvaljujemo našim uporabnikom ter jim sporočamo, da bomo tudi naprej mislili predvsem na njihove užitke, ki jih doživljajo, medtem ko so oblečeni v naše izdelke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 6. november 2009 / 07:00

Nismo žrtve, samo učimo se

Tudi svoje življenje nekdanji duhovnik Andrej Debeljak, ki zdaj živi družinsko življenje v okolici Radovljice, vidi kot pot, na kateri se uči.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 8. julij 2012 / 07:00

Ubila ga je elektrika

Tržič - V torek nekaj pred 15. uro se je v okolici Tržiča smrtno ponesrečil 53-letni delavec. Pri vrtanju v podporni zid stanovanjske hiše ga je stresla elektrika in ga ubila. Tuja krivda...

Šport / nedelja, 8. julij 2012 / 07:00

Domžalčani sestavljajo moštvo

Domžale - Do začetka sezone v prvi slovenski nogometni ligi je še dober teden dni, prestopni rok pa do konca avgusta. V NK Domžale imajo že štiri novince, saj je po Goranu Vuku, Ma...

Zanimivosti / nedelja, 8. julij 2012 / 07:00

Namizni tenis igrali sredi mesta

Minulo soboto dopoldne je bil škofjeloški Mestni trg poln miz za igranje namiznega tenisa, tudi vročina pa ni bila ovira, da ne bi zaigrali v podporo odličnima športnicama Andreji in Mateji.

Gospodarstvo / nedelja, 8. julij 2012 / 07:00

Ponudba odkupa zlata zelo različna

Kranj - Upočasnitev rasti cene zlata na svetovnih trgih je številne potrošnike spodbudila k razmisleku o prodaji zlata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so obiskali osem ponudniko...

Nasveti / nedelja, 8. julij 2012 / 07:00

Začetek Slovenske planinske poti (1. del)

Prečenje Pohorja - Planinska transverzala je bila rojena leta 1953, ko je bila dokončno izpeljana ideja o spoznavanju domovine s planinskih poti. Povezuje Maribor in Ankaran, zato je na začetku potreb...