Jana in Uroš pravita, da bo Zuja še vedno našla pot do tistih, ki so radi oblečeni v dobro in udobno perilo slovenskega proizvajalca.

Zuja je stara dvajset let

Podjetje Zuja praznuje 20-letnico delovanja.

Ko se pogovarjaš z Jano Zupanc, ustanoviteljico podjetja, in z njenim sinom Urošem, ki skrbi, da teče vse tako, kot mora, potem ugotoviš, da gre za zdravo družinsko podjetje, ki se zaveda izzivov, ki čakajo, in težkih časov, ki jih je treba preživeti. Štirinajst zaposlenih skrbi za kvaliteto in zadovoljstvo njihovih strank. Zuja je postala znana zaradi spodnjega perila. Danes delajo tudi pižame in trenirke, torej vse tisto, kar potrebujemo za vsak dan in kar smo mislili, da mora biti nekje iz daljnega vzhoda. Naš pogovor z Jano in Urošem vas mogoče prepriča oz. spomni, da Gorenjci še zmeraj znajo delati perilo, ki je udobno, zalo kvalitetno in lepo …

Zuja je zaslovela zaradi perila, narejenega iz bambusovega tekstila?

Uroš: Bambus je celulozno vlakno, narejeno iz bambusovega stebla. Raste v neokrnjeni naravi kot trava, ne kot drevo. Zaradi izredne vpojnosti vlage je bambus najhitreje rastoča rastlina na svetu, ki za svojo rast ne potrebuje umetnih gnojil, zaradi česar je bambus zelo ekološki. Slovenski proizvajalec blaga ga proizvaja pod zelo strogimi standardi ISO 9000 in ISO 14000. No, ampak Zuja je zaslovela predvsem zaradi dobrega kolektiva. Brez naših zaposlenih, ki so najpomembnejši v mozaiku našega podjetja, mi ne bi bili to, kar smo danes. Torej, za naše dobro ime bi na prvo mesto postavil dober in zdrav kolektiv, ki se vsak dan znova trudi, da ustvarja odlične izdelke.

Jana: Bambusovo blago je brez barvil, zato naše izdelke dobite v naravni bež barvi. To je bila povsem moja ideja. In ko sem to povedala morebitnim proizvajalcem takega blaga, so bili zares začudeni in celo v Nemčiji so se spraševali, kako to, da imamo mi, Slovenci, oz. mi iz Vogelj tako napredna razmišljanja. No, je pa tako, da nismo zasloveli samo zaradi perila iz bambusa. Dodatno ja, ne pa samo zato.

Začeli ste pred dvajsetimi leti v Vogljah v eni sobi?

Jana: Da. Z možem. Jaz sem šivala plašče v Gorenjskih oblačilih in ne vem, sploh kako sem prišla na idejo, da začnem šivati spodnje perilo. No, najprej sem šivala vse in potem je prišlo spodnje perilo. Danes, po dvajsetih letih pa lahko povem, da smo tehnološko na zelo visoki stopnji ter bomo širili lastne maloprodajne trgovine po celi Sloveniji. Res se je veliko naredilo v teh dvajsetih letih.

Danes, dvajset let pozneje?

Jana: Ne smemo preskočiti let. Morali smo preživeti veliko težkih let. Vmes je sicer bilo nekaj dobrih sezon, ko smo delali s polno paro in bili zadovoljni, da so naši izdelki našli pot do zadovoljnih kupcev. Slovenskih proizvajalcev perila je vedno manj. Veliki pa stremijo k tem, da proizvodnjo selijo na Kitajsko. Tekstilna industrija v Slovenji umira, ampak mi se borimo. Zadovoljni smo z vsako stranko, ki je še pripravljena nositi povsem slovenski izdelek.

Material je tudi slovenski?

Jana: Vse je slovensko, od materiala do dela in prodaje, vse. Se vam zdi čudno v časih, ko spodnje hlačke dobite že za en evro iz Kitajske? Ampak naši izdelki so narejeni pod strogimi ISO standardi, kar pa za hlačke za en evro ne bi mogla trditi.

Da. Bi rekel, da ne morete narediti spodnjih hlač za en evro …

Uroš: Za en evro ne, za nekaj evrov pa, zato smo ubrali drugo pot. Delamo spodnje perilo, ki je lepo, udobno, ni predrago, je pa primerno za vsakdanje nošenje. Z bambusovimi izdelki smo zadeli v črno. Zelo dobre odzive smo dobili in večina kupcev pravi, da drugačnega perila ne dajo več nase. To si štejemo v zelo veliko čast.

Sin skrbi za marketing, komercialo …

Jana: Da. On je prevzel velik del bremena z ramen mene in moža. Nimam več časa skrbeti prav za vse, tako se zdaj lahko veliko bolj posvetim lastnim kreacijam.

Uroš - moški v biznisu spodnjega perila?

Uroš: Ne samo tega, ampak tudi med pižamami in trenirkami (smeh). Hočem reči: vsi se trudimo, da dobro sodelujemo, ker vem, kako sta si prizadevala podjetje spraviti skozi dvajset več ali manj težkih let. Zuja ima dobre izdelke in dobre ljudi, ki verjamejo v tisto, kar delajo, zato mi ni težko prihajati v službo in delati več, kot si marsikdo misli, da je treba.

Ob dvajseti obletnici delovanja se zato zelo lepo zahvaljujemo našim uporabnikom ter jim sporočamo, da bomo tudi naprej mislili predvsem na njihove užitke, ki jih doživljajo, medtem ko so oblečeni v naše izdelke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / nedelja, 13. september 2015 / 13:08

Spet postaja hiša ustvarjalnosti

V Poljanah so v torek slovesno odprli v celoti obnovljeno Šubičevo hišo, rojstno hišo slikarjev Jurija in Janeza Šubica, ki tako postaja kulturno središče Poljanske doline.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 2. april 2023 / 14:25

Kar se Janezek nauči ...

V času, ko potekajo spomladanske akcije čiščenja in urejanja okolja, me vedno znova presenetijo velike količine zbranih odpadkov. V kranjski občini je denimo v petek in soboto rokave zavih...

GG Plus / nedelja, 2. april 2023 / 14:24

Mlinarjev Jožef, nadškof iz Kovorja

Kar nekaj pomembnih posameznikov v zgodovini Katoliške cerkve v Sloveniji je bilo rojenih na Gorenjskem. Med njimi zaseda pomembno mesto ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, rojen septembra leta 19...

Žiri / nedelja, 2. april 2023 / 14:18

Višje cene vrtca

Žiri – Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili tudi povišanje ekonomskih cen programov predšolske vzgoje na območju občine Žiri. Dvig cen je po besedah Nine Lukan z Občine Žiri posledica sprem...

Šport / nedelja, 2. april 2023 / 14:17

Anka Pogačnik je prvakinja

Kranj – Člansko državno prvenstvo v judu je letos potekalo v Hočah, pripravila pa sta ga JK Apolon Hoče in Judo zveza Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 45 judoistk in 74 judoistov, skupaj torej...

Gospodarstvo / nedelja, 2. april 2023 / 14:17

Obrestne mere za depozite

Čeprav visoka inflacija ob hkrati zelo nizkih depozitnih obrestnih merah znižuje realno vrednost prihrankov prebivalstva, pa to po ugotovitvah Banke Slovenije doslej ni povzročilo opaznejšega umika...