V gorah vse več intervencij

S povečanim obiskom slovenskih gora narašča tudi število intervencij gorskih reševalcev, ki so lani izvedli rekordnih 514 reševalnih akcij.

Kranj – Poletna planinska sezona, ko se obisk gorskega sveta tradicionalno izrazito poveča, se še dobro začela ni, a slovenski gorski reševalci so letos opravili že približno dvesto reševalnih akcij. Ob vse večjem obisku gora se tudi sicer povečuje število intervencij, lani so jih gorski reševalci opravili rekordno število. V Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), ki jo od letos vodi Janez Rozman, tudi prvi mož bohinjskih gorskih reševalcev, ki sodijo med najbolj obremenjene v državi, zato pozivajo, da si v visokogorju izbirate ture, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim. »Slovenski gorski reševalci smo dobro pripravljeni na novo sezono,« je sicer zagotovil Rozman.

Lani so gorski reševalci opravili 514 intervencij (še pred petimi leti so imeli »le« okoli 300 intervencij), v katerih so opravili kar 15.300 reševalnih ur, je na novinarski konferenci pred vrhuncem planinske sezone povedal predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele. V lanskih nesrečah je umrlo 16 gornikov, 12 oseb pa je umrlo pri drugih aktivnostih v gorskem svetu in na težje dostopnih območjih. Letos je v gorah umrlo že 18 ljudi, od tega deset gornikov, osem ljudi pa pri drugih dejavnostih, največ pri delu v gozdu.

Porast števila gorskih nesreč Bele pripisuje predvsem povečanemu obisku gora, poleg tega pa se planinci na gore ne podajajo več samo poleti, temveč skozi vse leto. »Ljudje se gibajo v gorah v vseh letnih časih, s pojavom vodnikov, ki odpirajo nova območja, in informacij na družbenih omrežjih pa ljudje dobivajo nove cilje in so razkropljeni po celem gorskem območju,« je pojasnil. Med obiskovalci gora, zlasti našega očaka Triglava, je tudi veliko tujcev, številni od njih pa nimajo primernega znanja in opreme za takšne podvige. Posebno te bo treba čim bolj usmerjati na gorske vodnike, je prepričan Bele.

Planinci največkrat pomoč gorskih reševalcev potrebujejo zaradi padca oz. zdrsa, pogosto pa tudi zaidejo z urejene poti. »Če nekaj časa ne vidiš markacije, je jasno, da si na napačni poti. Takrat se je treba obrniti in se vrniti nazaj po isti poti do zadnje markacije ter se od tam odpraviti do nove oznake,« svetuje Bele.

Na vrhunec poletne sezone so dobro pripravljeni tudi reševalci-letalci, ki od začetka junija s helikoptersko posadko Slovenske vojske oziroma policije že dežurajo na brniškem letališču, je razložil Toni Smolej, predsednik komisije za letalsko reševanje. »Povprečno potrebujemo uro in 15 minut, da ponesrečenca s helikopterjem prepeljemo v bolnišnico, odvisno, kje in na kako zahtevnem terenu se je zgodila nesreča,« je povedal Smolej. Helikopter sicer sodeluje že pri vsaki drugi reševalni akciji v gorah, je dodal.