Občinski prostorski načrt predpisuje, da morajo v vaseh pod Stolom prevladovati tradicionalni, svetli toni in naravni odtenki fasad.

"Mavrični terorizem" v vaseh pod Stolom

Tudi v žirovniški občini so nekateri občani začeli hiše barvati v kričeče barve. Župan opozarja: Po prostorskih dokumentih morajo prevladovati svetli toni in naravni odtenki fasad.

Žirovnica – V zadnjem občinskem glasilu je Občina Žirovnica objavila obvestilo, s katerim občane opozarja na neprimerne barve, s katerimi so nekateri lastniki začeli barvati fasade svojih hiš. V zadnjem času so se namreč namnožile hiše s fasadami živih barv, od močnih odtenkov modre, vijolične, zelene in rumene, ki močno izstopajo in nikakor niso barve kulturne dediščine vasi pod Stolom. Po besedah župana Leopolda Pogačarja barvo fasad določa letos sprejeti občinski prostorski načrt, ki za podeželska naselja predpisuje, da morajo prevladovati svetli toni in naravni odtenki fasad, fasade ne smejo izstopati iz konteksta celotnega naselja ter se morajo zgledovati po tradicionalnih primerih. V vaseh pod Stolom so tradicionalno prevladovale fasade bele barve oziroma nežnih odtenkov drugih barv. »To ne pomeni, da želimo uniformirati barve hiš, temveč zgolj želimo ohranjati tudi ta del kulturne dediščine naših vasi. Zdaj se namreč dogaja, da kakšen posamezen objekt naravnost bode v oči s svojo živo barvo,« je dejal župan. Kot je opozoril, je uporaba kričečih barv fasad tudi v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ki ga izda upravna enota za novogradnje ali obnove, saj je v njem natančno določena tudi barva in materiali fasade. Če torej nekdo fasado hiše pobarva v živo barvo, s tem krši gradbeno dovoljenje, pri čemer je za ukrepanje pristojna gradbena inšpekcija, je še povedal župan. Nad »mavričnim terorizmom«, kot je poimenoval barvanje fasad v žive barve, pa je zgrožen tudi arhitekt in oblikovalec Klemen Rodman, domačin z Rodin. »Nekateri so prav podivjali in v svojem občutku svobode naravnost pretiravajo z nasilnimi, fluorescentnimi toni fasad. Lahko bi celo rekel, da je to svojevrstna oblika nasilja in agresije nad prostorom, obenem pa izjemno neodgovorno dejanje. Gre tako za pomanjkanje odnosa do avtohtonega jezika kulture kot tudi za pomanjkanje okusa in izobrazbe,« je kritičen Rodman. Kot je prepričan, bi takšne neodgovorne posege v podobo prostora občine morale strogo prepovedati in tudi kaznovati kršitelje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 5. julij 2020 / 14:47

V Kranju načrtujejo nova vlaganja

Poleg posodobitve ceste Breg–Mavčiče bodo na voljo tudi nova parkirišča, načrtujejo pa tudi prenovo Osnovne šole Staneta Žagarja in gradnjo prizidka k njej.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...