Po dvajsetih letih imamo pri nas zopet ciklokros tekmovanje.

Ciklokros se je vrnil

Ciklokros je kolesarska disciplina, ki je na naših športnih prizoriščih ni bilo dvajset let. V bivši skupni državi pa so se kolesarji v tej zelo zanimivi športni disciplini borili tudi za naslove državnih prvakov. Nekoč je bil ciklokros zimski kolesarski trening, danes pa so ga rekreativni kolesarji vzeli za celoletne užitke na malce drugačnem kolesu, s katerim se vozijo tudi zunaj urejenih poti.

Komu je ciklokrosno kolo namenjeno?

Včasih je veljalo, da je ciklokrosno kolo namenjeno zgolj tekmovalcem, ki jim je v zimskem času nadomestilo cestno specialko. Z njim so trenirali in tudi tekmovali na zelo zanimivih dirkah, ki pa niso trajale več kot eno uro. Ciklokrosna dirka je zanimiva zato, ker se vozi v glavnem po neasfaltiranih poteh, kolesarji morajo premagovati različne ovire, zato pri ciklokrosu ni nič čudnega, če kolesar kolo nosi na rami in teče. Z leti tehnološkega razvoja in seveda povpraševanja pri rekreativnih športnikih so iznajdljivi proizvajalci koles začeli izdelovati ciklokrosna kolesa, ki so dostopna širši množici ljubiteljev kolesarjenja. Danes tako kolo lahko uporabljate za kvaliteten kolesarski zimski trening, lahko ga spremenite v odlično potovalno kolo, seveda pa je dobrodošlo tudi tistim, ki se z užitkom vozijo po makadamskih, travnatih ali gozdnih poteh tudi v drugih letnih časih. Za takšno kolo se največkrat odloči kolesar, ki niha med športnim trekingom in cestno specialko, ker tako dobi v bistvu dve kolesi v enem.

Zakaj je cikolkrosno kolo drugačno?

Kolo, ki je na prvi pogled povsem enako kot običajna cestna specialka, vendar boste že na drugi pogled opazili debelejše, širše in grobe pnevmatike, ki so na las podobne takim, kot jih že poznamo s koles za treking. Naslednja večja razlika je pri zavorah. Na ciklokrosnih ni zavornih čeljusti, ampak so tako imenovane zavore cantilever, podobne kot jih imajo gorska ali kolesa za treking. Razlikujeta se pa tudi prednja dva verižnika, ki sta manjša, kot smo jih vajeni na specialkah in šteje večji 46 ali 48 zob, manjši pa 34 ali 36 zob. V zadnjem obdobju pa je »kompakt« gonilka, ki smo jih vajeni že z cestnih specialk, postala stalnica na ciklokrosnih kolesih. Pedala se uporabljajo enaka kot na gorskih kolesih, ker so gorskokolesarski čevlji zaradi veliko teka ali hoje primernejši od cestnih, seveda. Geometrija kolesa oz. okvirja je nekoliko daljša kot pri cestnih kolesih, to pa predvsem zato, da je vožnja udobnejša, saj vemo, da se tako kolo uporablja največ za vožnjo po neasfaltiranih poteh. Vse drugo je na kolesu enako, kot smo že vajeni na cestnih specialkah. Torej, pri izbiri ne boste imeli težav, če že nekoliko poznate opremo s specialk, če ste novinec, pa tudi ne skrbite preveč, ker smo za vas ugotovili, da se pri slovenskih prodajalcih zares dobi zgolj kvalitetna oprema. Spet je seveda največ odvisno od tega, koliko ste pripravljeni odšteti za to zanimivo in zelo uporabno kolo.

Zgodovina ciklokrosa

Ciklokros ni nova kolesarska disciplina, saj njegovi začetki segajo že v leto 1900. Ideja o ciklokrosu se je porodila mlademu francoskemu vojaku Danielu Gousseaju, ki je moral svojega generala na konju spremljati s kolesom. Seveda pa je konj lažje premagoval neravne terene kot pa Daniel, ki je bil tudi navdušen kolesar in je v združitvi hoje, teka in kolesarjenja videl novo kolesarsko disciplino. Rodil se je ciklokros. Gousseau je zaradi tega odkritja leta kasneje postal celo generalni sekretar francoske kolesarske zveze. Leta 1902 pa je bilo že prvo državno prvenstvo, šele leta 1950 pa prvo svetovno prvenstvo.

V Sloveniji ciklokros poznamo ravno toliko časa kot v svetu. V bivši skupni državi so kolesarji redno tekmovali v tem športu in so bila organizirana tudi republiška in državna prvenstva. Leta 1992 je gorsko kolesarstvo dokončno izrinilo ciklokros s koledarja prireditev Kolesarske zveze Slovenije in tako je ta zelo zanimiva športna disciplina pri nas ugasnila. Po skoraj dvajsetih letih smo zadnja dva vikenda zopet lahko videli ciklokrosiste na tekmi. Res da še v mešani družbi z gorskimi kolesarji, a kot kaže, se bodo tokrat ciklokrosisti znova osamosvojili.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 15. februar 2011 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 15. februar 2011, št. 13

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 9. marec 2015 / 07:30

Razkril okoli devetsto imen

Publicist Roman Leljak je v Kranju predstavil svojo knjigo Speča Udba, v kateri je poleg delovanja varnostno-obveščevalne službe in njenih metod razkril tudi obsežen seznam njenih sodelavcev.

Kranj / ponedeljek, 9. marec 2015 / 07:29

Komunala bo imela nadzorni svet

Kranj – Na skupščini Javnega podjetja Komunala Kranj, ki je potekala prejšnji teden, so se člani sicer seznanili z rezultati poslovanja za lansko leto, ker pa poročilo še ni revidirano, o številkah...

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 9. marec 2015 / 07:27

Pediatra ne dojemajo kot nadstandard

Škofja Loka – V zvezi z začasno ukinitvijo preventivne pediatrične oskrbe v Poljanski in Selški dolini so se v sredo župani občin Žiri, Gorenja vas - Poljane in Železniki sestali s pristojnimi iz Z...

Kronika / ponedeljek, 9. marec 2015 / 07:26

Neuspešni vlomilci

Kranj – Kranjski policisti so v torek obravnavali tri prijave neu­spelih premoženjskih deliktov. Že ponoči je neznani storilec na Kurirski poti v Cerkljah na Gorenjskem z naviranjem vhodnih vrat vl...

Kronika / ponedeljek, 9. marec 2015 / 07:26

Hodila po avtocesti

Šenčur – Gorenjski policisti so morali prejšnji teden z avtoceste prepoditi kar dva pešca, oba sta bila tujca. Eden je po njej hodil pri Šenčurju, drugega so opazili na avtocesti mimo Jesenic. Prek...