Po dvajsetih letih imamo pri nas zopet ciklokros tekmovanje.

Ciklokros se je vrnil

Ciklokros je kolesarska disciplina, ki je na naših športnih prizoriščih ni bilo dvajset let. V bivši skupni državi pa so se kolesarji v tej zelo zanimivi športni disciplini borili tudi za naslove državnih prvakov. Nekoč je bil ciklokros zimski kolesarski trening, danes pa so ga rekreativni kolesarji vzeli za celoletne užitke na malce drugačnem kolesu, s katerim se vozijo tudi zunaj urejenih poti.

Komu je ciklokrosno kolo namenjeno?

Včasih je veljalo, da je ciklokrosno kolo namenjeno zgolj tekmovalcem, ki jim je v zimskem času nadomestilo cestno specialko. Z njim so trenirali in tudi tekmovali na zelo zanimivih dirkah, ki pa niso trajale več kot eno uro. Ciklokrosna dirka je zanimiva zato, ker se vozi v glavnem po neasfaltiranih poteh, kolesarji morajo premagovati različne ovire, zato pri ciklokrosu ni nič čudnega, če kolesar kolo nosi na rami in teče. Z leti tehnološkega razvoja in seveda povpraševanja pri rekreativnih športnikih so iznajdljivi proizvajalci koles začeli izdelovati ciklokrosna kolesa, ki so dostopna širši množici ljubiteljev kolesarjenja. Danes tako kolo lahko uporabljate za kvaliteten kolesarski zimski trening, lahko ga spremenite v odlično potovalno kolo, seveda pa je dobrodošlo tudi tistim, ki se z užitkom vozijo po makadamskih, travnatih ali gozdnih poteh tudi v drugih letnih časih. Za takšno kolo se največkrat odloči kolesar, ki niha med športnim trekingom in cestno specialko, ker tako dobi v bistvu dve kolesi v enem.

Zakaj je cikolkrosno kolo drugačno?

Kolo, ki je na prvi pogled povsem enako kot običajna cestna specialka, vendar boste že na drugi pogled opazili debelejše, širše in grobe pnevmatike, ki so na las podobne takim, kot jih že poznamo s koles za treking. Naslednja večja razlika je pri zavorah. Na ciklokrosnih ni zavornih čeljusti, ampak so tako imenovane zavore cantilever, podobne kot jih imajo gorska ali kolesa za treking. Razlikujeta se pa tudi prednja dva verižnika, ki sta manjša, kot smo jih vajeni na specialkah in šteje večji 46 ali 48 zob, manjši pa 34 ali 36 zob. V zadnjem obdobju pa je »kompakt« gonilka, ki smo jih vajeni že z cestnih specialk, postala stalnica na ciklokrosnih kolesih. Pedala se uporabljajo enaka kot na gorskih kolesih, ker so gorskokolesarski čevlji zaradi veliko teka ali hoje primernejši od cestnih, seveda. Geometrija kolesa oz. okvirja je nekoliko daljša kot pri cestnih kolesih, to pa predvsem zato, da je vožnja udobnejša, saj vemo, da se tako kolo uporablja največ za vožnjo po neasfaltiranih poteh. Vse drugo je na kolesu enako, kot smo že vajeni na cestnih specialkah. Torej, pri izbiri ne boste imeli težav, če že nekoliko poznate opremo s specialk, če ste novinec, pa tudi ne skrbite preveč, ker smo za vas ugotovili, da se pri slovenskih prodajalcih zares dobi zgolj kvalitetna oprema. Spet je seveda največ odvisno od tega, koliko ste pripravljeni odšteti za to zanimivo in zelo uporabno kolo.

Zgodovina ciklokrosa

Ciklokros ni nova kolesarska disciplina, saj njegovi začetki segajo že v leto 1900. Ideja o ciklokrosu se je porodila mlademu francoskemu vojaku Danielu Gousseaju, ki je moral svojega generala na konju spremljati s kolesom. Seveda pa je konj lažje premagoval neravne terene kot pa Daniel, ki je bil tudi navdušen kolesar in je v združitvi hoje, teka in kolesarjenja videl novo kolesarsko disciplino. Rodil se je ciklokros. Gousseau je zaradi tega odkritja leta kasneje postal celo generalni sekretar francoske kolesarske zveze. Leta 1902 pa je bilo že prvo državno prvenstvo, šele leta 1950 pa prvo svetovno prvenstvo.

V Sloveniji ciklokros poznamo ravno toliko časa kot v svetu. V bivši skupni državi so kolesarji redno tekmovali v tem športu in so bila organizirana tudi republiška in državna prvenstva. Leta 1992 je gorsko kolesarstvo dokončno izrinilo ciklokros s koledarja prireditev Kolesarske zveze Slovenije in tako je ta zelo zanimiva športna disciplina pri nas ugasnila. Po skoraj dvajsetih letih smo zadnja dva vikenda zopet lahko videli ciklokrosiste na tekmi. Res da še v mešani družbi z gorskimi kolesarji, a kot kaže, se bodo tokrat ciklokrosisti znova osamosvojili.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 8. februar 2018 / 21:02

Jakobu Avsenikov zmagovalni kipec

Tradicionalno, letos že 12. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik je bilo v soboto in v nedeljo v gostišču Avsenik v Begunjah. Mehove je raztegovalo 107 harmonikaric in harmonikarj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 15. junij 2014 / 11:31

Zgodba o volji in pogumu

Prve Majine besede, ko se je po nekaj dneh prebudila iz kome, so bile v francoskem jeziku. Je suis le papillon. Jaz sem metulj. V gimnaziji se je učila francosko, še vedno rada govori francosko. Že v...

Slovenija / nedelja, 15. junij 2014 / 11:30

Vlada vzela in vrnila

Vlada, ki je prejšnji teden ministrstvu za izobraževanje odvzela 80 milijonov evrov, se je ta teden premislila in 70 milijonov evrov vrnila. Ustavno sodišče v sredo o ustavni pritožbi Janeza Janše.

GG Plus / nedelja, 15. junij 2014 / 11:29

Mengšu vrača že vse življenje

Peter Krušnik je Mengšan, ki je v domači občini pustil pečat, kot le malokdo. Mizar, izdelovalec spominkov po Plečnikovih načrtih, gasilec, kulturnik, turistični delavec … po novem pa tudi častni obča...

Gospodarstvo / nedelja, 15. junij 2014 / 11:15

Predlagajo 110 evrov dividende na delnico

Žiri – Družba M Sora Žiri je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 2,6 milijonov evrov bilančnega dobička, v katerem je 363 tisoč lanskega čistega dobička in nekaj več kot 2,2 milijona evrov...

Gospodarstvo / nedelja, 15. junij 2014 / 11:15

Gospodarstvo je osnova

Če se nova vlada ne bo bolj ukvarjala z gospodarstvom, ne bomo izšli iz krize, pravijo v Klubu slovenskih podjetnikov in poudarjajo, da je gospodarstvo osnova tudi za socialno državo.