Pojavi se pri mladih ljudeh

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 17. november 2011 / 06:00

Coganov sindrom je redka bolezen, zdravniki domnevajo, da gre za avtoimunsko bolezen. Do leta 2004 so v strokovni literaturi našteli okoli 250 primerov te bolezni. V ljubljanskem kliničnem centru so v zadnjih petnajstih letih zdravili štiri bolnike.

»Coganov sindrom je redka bolezen neznanega vzroka, ki najpogosteje prizadene mlajše osebe, stare od dvajset do trideset let. Opisal jo je ameriški oftalmolog David Cogan leta 1945,« je pojasnila mag. Branka B. Geczy, dr. med, avdiologinja na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v ljubljanskem Kliničnem centru in izpostavila: »Če imamo hkrati nenadno izgubo sluha, hud napad vrtoglavice s šumenjem v ušesih in istočasno, pred ali kmalu zatem še pridružene težave z vidom, bolečine v očeh, rdeče oči, motnje svetlobe, je treba posumiti, da gre za Coganov sindrom. Večinoma gre za vnetne procese v roženici, v ušesu pa za propadanje čutnic za sluh in ravnotežje, kar ima za posledico trajno okvaro sluha in ravnotežja. Domnevamo, da gre za avtoimunsko bolezen, da torej organizem sam proizvaja antitelesa na prizadete celice. Napredujoča bolezen se lahko manifestira tudi sistemsko in zajame še druge organske sisteme, kjer pride do vnetja žilne stene velikih in srednje velikih žil tako, da se pojavijo težave s srcem, prebavili, pljuči in sklepi. Najtežja oblika je, ko bolezen prizadene srčne žile in aorto, takrat je potrebna kardiokirurška operacija - premostitev zamašenih srčnih žil.«

Takoj po nastanku težav se bolezen lahko upočasni s predpisovanjem visokih odmerkov zdravil, ki blažijo avtoimunski odgovor, kot so kortikosteroidi in imunosupresivna zdravila. Doze zdravil se postopoma znižujejo glede na odziv in reakcije organizma. »Ta zdravila je treba začeti jemati čim prej, ker so le v tem primeru možnosti, da se izboljša sluh in umiri vnetje oči. Težave z ravnotežjem se v nekaj letih umirijo, ostanejo le manjše težave, kot so negotovost pri hoji in pri hitrih gibih, zlasti v temi. Pri izgubi sluha se pomaga s slušnimi aparati, ko pride do oglušelosti, pa se operativno vstavi polžev vsadek v uho,« je pojasnila zdravnica. Pri 43 odstotkih bolnikov se namreč po letih bolezni razvije težka okvara sluha in gluhota. Z operativno vstavitvijo polževega vsadka, ki vsebuje notranjo elektrodo, vstavljeno v polž, in zunanje dele, nameščene za uhljem, bolnik še naprej sliši in se mu izboljša razumevanje. Velik problem pa so dolge čakalne dobe v avdiovestibulološkem centru ljubljanske Klinike za ORL in CFK, kar lahko vpliva tudi na pravočasno diagnostiko in potek bolezni. »Trenutno je en sam avdiolog za otroke in odrasle za pol Slovenije, čakalna doba pa približno leto dni. Imamo tudi več kot petindvajset pacientov na dan v subspecialistični avdiološki ambulanti, realno bi bilo šestnajst pacientov,« je opozorila zdravnica in dodala: »Bolniki s Coganovim sindromom so več ali manj napoteni k nam in v akutni fazi tudi hospitalizirani. Pomembno je poudariti, da je to timsko delo, da moramo sodelovati z oftalmologi: specialisti za oči, tudi internisti, če gre za sistemsko bolezen.«

Simptomi Coganovega sindroma

Če imamo hkrati nenadno izgubo sluha, hud napad vrtoglavice s šumenjem v ušesih in istočasno pred ali kmalu zatem še pridružene težave z vidom, bolečine v očeh, rdeče oči, motnje svetlobe, je treba posumiti, da gre za Coganov sindrom. Do leta 2004 so v strokovni literaturi našteli okoli 250 primerov te bolezni. V ljubljanskem kliničnem centru so v zadnjih petnajstih letih zdravili štiri bolnike.