Predsedovanje, težko ponovljiva zgodba

Na posestvu Brdo je po predsedovanju Slovenije Evropski uniji v letu 2008 ostal nov kongresni center, ostale so tudi dragocene izkušnje vseh, ki delajo v javnem gospodarskem zavodu Brdo, protokolarne storitve, pravi direktor Iztok Purič.

Kako danes z »razdalje« treh let gledate na obdobje, ko je bilo Brdo zaradi predsedovanja Evropski uniji ves čas na očeh javnosti?

»Ko na dogodek danes gledam z distance treh let, ga ocenjujem kot vrhunsko, težko ponovljivo zgodbo, ki se je z vidika logistike, organizacije in izvedbe izredno dobro iztekla. Nov objekt je hitro zaživel in skozi delo smo prepoznali njegov notranji ustroj, ki se je izkazal kot maksimalno funkcionalen. Z delom med predsedovanjem smo pridobili tudi ogromno izkušenj, čeprav smo imeli spočetka vrsto pomislekov, kako se stvari lotiti, a smo se je nato v smislu nove organizacije in projektnega vodenja. Po končanem predsedovanju to ni zamrlo, ampak smo šli po teh tirih naprej. To je dodana vrednost, ki jo danes lahko ponudimo uporabnikom. Danes se marsikdo ukvarja z organizacijo različnih dogodkov, mi pa v izvedbenem vidiku presenetimo vsakega uporabnika, saj nudimo vse do najmanjše podrobnosti in organizatorju dogodka v tem smislu pomagamo. Čeprav je bilo pred predsedovanjem nekaj dvomov o novem kongresnem centru, češ ali ga potrebujemo, danes lahko ugotovimo, da bi brez njega najbrž težko funkcionirali. Ne gre le za to, da lahko v objekt umestimo več različnih dogodkov, pač pa tudi za to, kaj vse ta center s svojo opremljenostjo omogoča. Danes so zahteve časa bistveno večje. Hotel Kokra s svojo predavalnico, zgrajeno v sedemdesetih letih, je zapolnjevalo to obdobje, danes pa multimedijska tehnologija terja povsem drugačne pristope. Poleg tehnoloških pogojev imamo tudi strokovnjake s posameznih področij, tako da smo sposobni te prostore zelo hitro pripraviti že za naslednji dogodek in v tem smislu deluje tudi celoten kolektiv. Dogodek je namreč uspešen, če smo uspešni kot ekipa.«

Verjetno se morate vse bolj izkazovati ne le pri protokolarnih storitvah, temveč tudi na tržišču?

»Res smo javni zavod, čigar lastnica je država, torej smo tudi proračunsko financirani. A ta priliv bo v prihodnje raje manjši kot večji. Upati na lepše čase je utopično, zato je treba poiskati poti na dveh straneh: pri prihodkih, kjer bo treba izkoristiti vse možnosti, s katerimi zavod razpolaga, širiti gostinstvo, hotelirstvo in vse pomožne dejavnosti, na drugi pa zmanjševati stroške. Problem naših stroškov je, da imamo veliko objektov in površin, v večini primerov gre za kulturno dediščino in kondicijo teh objektov je treba neprestano vzdrževati. Našo gostinsko turistično dejavnosti tržno izvajamo tudi za uporabnike in tu je ključen napor, ki ga moramo vložiti v smislu rezultatov. Ne glede na to, da so naše storitve vrhunske, da so zaposleni vrhunsko usposobljeni, o čemer priča tudi zmaga na zadnjem gostinskem zboru, kjer je bila ekipa z Brda zmagovalka, bo treba zaposlene spodbuditi k še večjemu angažiranju. Trg je bistveno bolj zahteven kot v preteklosti in naročniki za ceno, ki jo plačajo, zahtevajo vrhunsko storitev. Žal danes naročniki gledajo tudi skozi ta vidik, mi pa moramo sprejeti dejstvo, da za več dela in truda dobimo nekoliko nižji finančni izplen.«

V kolikšni meri so danes izkoriščeni vaši objekti?

»Tudi nam se poznajo spremenjene tržne razmere, tako da v letu 2011 beležimo upad dogodkov v primerjavi s prejšnjim letom za 6 odstotkov, finančno smo za 2 do 3 odstotke za načrtovanimi količinami, število gostov je zmanjšano za 4 do 5 odstotkov. Opažamo tudi, da je manj udeležencev na dogodkih, kar kaže, da tudi uporabniki zmanjšujejo število udeležencev in nivo naročil. V prihodnje bo treba več napora za dvig števila dogodkov in povečanje prihodka ter zmanjšanje stroškov. Kar je pa zelo slabo in je s predsedovanjem usahnilo, je zasedenost hotela Kokra. Tu bo treba bistveno več narediti, zlasti v cenovni politiki, kjer je javni sektor sicer nekoliko tog.«

Zakaj se je to zgodilo ravno ob predsedovanju?

»Dotedanje dobre komercialne pogodbe so nam usahnile zaradi takratne zasedenosti centra, ker je bilo zaradi protokolarnih dogodkov ob predsedovanju Brdo manj dostopno.«

Hotel Kokra iz sedemdesetih let med ljudmi velja za zastarel objekt, vi pa ste v njem kljub temu gostili vrsto zelo uglednih gostov, ob koncu predsedovanja EU denimo tudi ameriški predsedniški par?

»Res marsikdo poudarja, da je hotel malce preživet. A na to imam odgovor: če sta v tem hotelu prespala ameriški predsednik Bush s svojo ženo in letos ruski predsednik vlade Putin, vmes pa še številni drugi ugledni gostje iz svetovne politike, pa je bilo za njih v redu, bi težko rekli, da hotel ni na ustrezni ravni. Redko kateri hotel se lahko pohvali, da sta dva najuglednejša predsednika prespala pri njih, tako da smo lahko ponosni na to, kar ponudimo.«

Po obnovi gradu Strmol, ki prav tako sodi v vaš protokolarni servis, pa boste lahko ponudili res vrhunski standard?

»To je dolgoletna želja, ki se je vsaj z menoj začela pred desetletjem in smo jo lahko približali uresničitvi s končanim postopkom denacionalizacije. Strokovnjaki kulturne dediščine so ves čas poudarjali, da je Strmol eden najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji. Problem za upravljavca pri tem pa je, da toliko let vanj ni bilo nobenega vložka. Leta 2006 je bila obnovljena streha, nato so na ministrstvu za kulturo potekali procesi, da je grad prišel v projekte obnove ob pomoči sredstev Evropske unije. Lani je ministrstvo za kulturo 2010 prevzelo vlogo investitorja in začela se je celovita obnova. Poleg gradu je zajet tudi nekdanji hlev, iz katerega bo nastal prostor za izobraževalno dejavnost, iz bivše vrtnarije pa gostinski prostor za dnevne goste in nekaj spremljevalnih servisnih prostorov. Urediti je treba še okolico, obnovljena bo tudi lovska koča ob protokolarnem vhodu. Obnova gre h koncu. To je velik izziv, ki se ga bo treba drugače lotiti kot vsega drugega. Ustvarjeni bodo pogoji za več segmentov gostov: protokolarne, visoko komercialo, izobraževalni turizem, dnevne obiskovalce.«

Bo grad Strmol po obnovi odprt za javnost?

»Res želimo doseči, da bi bil ta grad odprt javnosti. O tem se dogovarjamo, saj če se želimo odločiti za odprt sistem, kakršen je bil denimo v primeru gradu Snežnik, je treba pripraviti ustrezno strokovno podlago, s katero bo definirana procedura vodenja in organizacije. Zgrajena parkirišča, dostop avtobusa, gostinski objekt, vse to omogoča, da je objekt odprt za obiskovalce, kot rečeno za štiri kategorije gostov, za kar je treba pripraviti ponudbo in nuditi ustrezno podporo v gostinskem in ostalem smislu. Če bomo to dosegli, bo to velik dosežek tudi za občino Cerklje. Pač pa trenutno obstaja še problem dostopnih poti, urediti bo treba kanalizacijo preurediti lipov drevored. Do spomladi, ko bo objekt odprt, se imamo možnost pripraviti, kar pa ne bo mačji kašelj. Všeč mi je, da bomo grad odprli javnosti, čeprav to pomeni več truda za majhen zaslužek. Toda to je naše poslanstvo: če gre za spomenik državnega pomena, če je država vanj investirala in ga stroka restavrirala, naj se to vidi. Grad pa naj bi po dogovoru z ministrstvom za kulturo predstavljali na strokoven in hkrati poljuben način. Strmol bomo predstavili tudi v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.«

Še en problem Brda ostaja nerešena denacionalizacija. Kako jo rešujete?

»Denacionalizacija je končana. Vlada je v letu 1999 sprejela odločitev, da se del posestva »odreže«, denacionalizacijski upravičenci pa imajo delež na skupnem zemljišču, sedaj pa bo treba narediti komasacijo. Potekajo pogovori s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je upravljavec tega dela zemljišč. To se rešuje na za vse mukotrpen način, za okoliške kmete, ki z nejevoljo gledajo na nas, in za nas, ki smo pri tem nemočni. V to smo vložili veliko napora, učinek pa je majhen. Gre za 60 hektarjev površin, za katere veljajo začasne odločbe, po katerih so vsi upravičenci lastniki na deležih. Vsi pa bi že radi, da se lastništvo dokončno razčisti. Bi pa rad poudaril, da nam je končno pred letom dni po desetih letih uspelo legalizirati vse objekte na posestvu Brdo, razen hipodroma.«

Kje so v tej zgodbi Karadžordževići?

»Kolikor vem, poteka sodni spor.«