Zelo kratek teden

Ta teden so otroci na jesenskih počitnicah, privoščili so si jih tudi številni odrasli in zato ima ta kratek teden čisto poseben ritem. Niso pa na počitnicah politiki, saj si jih spričo kratkega časa do predčasnih parlamentarnih volitev niti ne morejo privoščiti.

Že ob koncu minulega tedna so se številni veselili prihodnjih prostih dni. Soboti in nedelji so dodali še ponedeljek in torek in življenje je ob skrajšanem delovnem tednu takoj videti lepše. Če k temu dodamo še nedeljski prehod s poletnega na zimski čas, ki nam je prinesel uro spanca več, je zgodba še popolnejša. Poletni čas smo imeli od 27. marca naprej, zadnjo oktobrsko nedeljo pa smo ob treh zjutraj premaknili urne kazalce za uro nazaj. Zimski čas nam bo odrejal ritem v prihodnjih mesecih vse do 25. marca prihodnje leto, ko bomo spet vstajali s soncem. V Sloveniji tako ravnamo že od srede osemdesetih let, odkar se držimo evropske direktive o ureditvi poletnega časa. Razlog za takšno odredbo evropskega parlamenta in sveta je varčevanje z električno energijo.

Moji lubi Slovenci!

Teden se je začel praznično. Najprej smo 31. oktobra praznovali dan reformacije, ki je po odločitvi iz leta 1992 državni praznik. Slovenci smo s protestantizmom v 16. stoletju dobili prvo slovensko knjigo, s čimer smo tudi postali Slovenci. Avtor prve slovenske in prve tiskane knjige pri nas sploh, Primož Trubar, osrednja osebnost reformacije v Sloveniji, nas je nagovoril: Lubi Slovenci! Gre za praznik nacionalne identitete, zato državni praznik, kot verskega pa ga praznuje evangeličanska verska skupnost, ki v Sloveniji šteje trinajst cerkvenih občin. Osrednja slovesnost ob državnem prazniku je bila letos v Krškem, slavnostni govornik pa je bil Boštjan Žekš, ki opravlja posle ministra za kulturo.

Gneča na planetu Zemlja

V ponedeljek, 31. oktobra, pa je bil tudi dan, ko se je število prebivalcev na Zemlji povečalo na sedem milijard. Vsakih dvanajst let se prebivalstvo poveča za milijardo. Tako se je leta 1999 rodil šestmilijardti Zemljan, pet milijard nas je bilo leta 1987. Na planetu je sedaj že kar velika gneča: največ prebivalcev je na Kitajskem, 1,3 milijarde, in v Indiji, kjer jih je 1,1 milijarde. Evropa šteje pol milijarde svetovnega prebivalstva. Neenakomerno (lahko bi rekli kar nepravično) pa je porazdeljeno tudi svetovno bogastvo. In kje si letos lastijo sedemmilijardtega prebivalca Zemlje? Za to čast se potegujeta Indija z 31. oktobra rojeno deklico Nargis in Filipini z deklico Danico. Osebno mi je zgodba s filipinskim detetom bližja.

Sedem milijard je res velika številka, ob kateri se dvomilijonski slovenski narod počuti kot nebogljen Liliputanec. Ob tem imamo srečo, da sodimo v razviti svet, ki se ne bori z lakoto in drugim pomanjkanjem virov. Razveseljuje pa tudi dejstvo o povečanem prirastu prebivalstva. Po podatkih statističnega urada se je na Slovenskem letos rodilo več ljudi, kot jih je umrlo. V prvem polletju letos je statistika beležila 9475 smrti in 10.457 rojstev. Tako kot naravni pa je pozitiven tudi selitveni prirast.

Pretiravanje s svečami

Prazničnemu zadnjemu oktobrskemu dnevu je sledil 1. november, dan spomina na mrtve. Cerkveni praznik vseh svetih so po vsej Sloveniji zaznamovali z mašami, molitvami za verne duše in blagoslovom grobov. Hkrati je to tudi državni praznik. Intimno se poklonimo spominu svojih dragih pokojnih, z uradnimi proslavami in komemoracijami pa se spomnimo tudi žrtev vojn. Tudi slovenski politični vrh je položil vence k spomenikom in znamenjem: predsednik države Danilo Türk se je na Žalah poklonil padlim v vojni za Slovenijo, položil vence k spomeniku padlim v drugi svetovni vojni in h kostnici žrtvam prve svetovne vojne, obiskal pa tudi spomenik na Sv. Urhu in grobišče žrtev povojnih pobojev v Teznem pri Mariboru. Posebnost letošnjega praznika je bil poziv ministrstva za okolje, ki se jim je pridružila tudi škofovska konferenca, naj letos ne pretiravamo s prižiganjem sveč, ki kot plastični odpadek močno obremenjujejo okolje. Slovenci smo pri porabi sveč namreč še posebej velikopotezni: na leto jih pokurimo kar 23 milijonov. Kdove, koliko so zalegli pozivi k skromnosti! Svečarji in cvetličarji so se sicer pritoževali, da so prodali manj kot minula leta, kar gre bolj kot okoljski ozaveščenosti pripisati skromnejšim razmeram, v katerih živimo zaradi globalne krize. Osebni vtis ob letošnjih obiskih pokopališč pa ne kaže, da je bilo manj sveč in cvetja, nemara je bilo vse skupaj le bolj ceneno.

Upokojenci brez obvestil

Po prazniku spomina na mrtve pa je življenje spet steklo naprej. Ne sicer z običajnim zagonom, saj sta se praznika nadaljevala z jesenskimi počitnicami. Povsem po nepotrebnem se jih je prijelo ime »krompirjeve«, saj s krompirjem, ki je že zdavnaj pobran in shranjen za ozimnico, nimajo dosti skupnega. So pa počitnice vsemu dogajanju vdihnile poseben ritem. Poleg šolarjev si jih namreč privošči tudi veliko odraslih. Na cestah je manj prometa, tudi delovni ritem je nekoliko lagodnejši in človek dobi vtis, da je življenje v številnih pogledih kar obstalo. Celo naftni derivati se ta teden niso podražili. In upokojenci, ki so bili doslej vajeni vsak mesec dobivati obvestilo o svojih prejemkih, tokrat niso dobili svojih listkov. Vendar tega niso krive počitnice, tako je bilo dogovorjeno že spomladi. Z ukinitvijo obvestil zavod za pokojninsko zavarovanje prihrani okoli dva milijona evrov. Obvestila bodo dobivali le upokojenci, ki imajo kako administrativno prepoved, prihajala bodo tudi ob usklajevanjih. Raznih ugodnosti, ki so jih doslej uveljavljali upokojenci ob predložitvi mesečnega odrezka, pa bodo poslej deležni, če bodo pokazali kartico upokojenca. Vendar bo to šele leta 2012.

Ni počitnic za politike

Kratek in nekoliko ležeren delovni teden pa ni takšen za vse. Politika si ga že ne more privoščiti. V sredo se je moral na izredni seji sestati državni zbor. Še enkrat je moral namreč zagristi v pet zakonov, ki jih je prejšnji teden z vetom zavrnil državni svet. Dobili so ravno dovolj poslanskih glasov, da so bili znova izglasovani. Med njimi so bili tudi »protitajkunski« zakoni, zaradi česar so predlagatelji državnim svetnikom še posebej zamerili njihovo zavrnitev. Ob tem se je spet odprlo vprašanje, ali državni svet kot drugi dom parlamenta sploh potrebujemo. Politika je glede tega razdvojena: medtem ko nasprotniki menijo, da je državni svet potrata časa in denarja (nekateri bi ga kar ukinili), pa zagovorniki trdijo, da je potreben nekakšen nadzorni vzvod. A tudi ti razmišljajo, da bi kazalo o vlogi državnega sveta razmisliti v smeri, da bi bolj zastopal lokalne interese. Vsaj dokler nimamo pokrajin, ki so se izjalovile vsem vladam doslej.

Politika pa si počitnic ne more privoščiti tudi zato, ker se vse bolj bližajo predčasne volitve v državni zbor. Do njih je še natanko mesec dni in natanko trideseti dan pred glasovanjem se začenja volilna kampanja. Aktivni pa so že sedaj in čeprav se nam ne smehljajo s plakatov in ne nastopajo na dragih javnih prireditvah (tudi oni so si morali nekoliko zategniti pas), nam že ponujajo svoje programe in nove (stare) obraze. Zmaga največje opozicijske stranke SDS ob pojavi dveh mogočnih novincev, Viranta in Jankovića, ni več samoumevna. Zato ji zelo prav pride podpora s samega vrha Evropske ljudske stranke, vodilne v Evropskem parlamentu. Nemška kanclerka Angela Merkel je namreč zaželela uspeh Janezu Janši v volilni kampanji in dejala, da je velik Evropejec, ki je popeljal Slovenijo v evroobmočje.

Počitnic tudi ni za stavkajoče srednje medicinske sestre v ljubljanskem Kliničnem centru, ki se še kar potegujejo za možnost napredovanja. Bolniki, pravijo, pri tem ne trpijo. Tudi v bližnji soseščini ni počitnic. Sosedje Hrvati se za isto nedeljo kot mi, 4. decembra, pripravljajo na volitve, medtem pa državo pretresajo politične afere, od sojenja nekdanjemu premieru Ivu Sanaderju do suma nezakonitosti, ki bremeni sedaj vodilno stranko HDZ. Ob teh dogajanjih smo v Sloveniji s sojenjem v zadevi Patria (naroki so razpisani za november in december) videti prav nedolžni. S Hrvaškega pa je pred prazniki prišlo tudi sporočilo, da so imenovali člana arbitražnega sodišča, ki bo urejalo mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. To bo Budislav Vukas, profesor mednarodnega prava, priznani strokovnjak za pomorsko pravo, danes predstavnik Hrvaške na meddržavnem sodišču v Haagu. Slovenci smo svojega predstavnika že imenovali, in sicer prav tako mednarodno priznanega strokovnjaka Jerneja Sekolca. Na arbitražo je javnost že skoraj pozabila, tudi na arbitražni sporazum, ki je na referendumu dobil podporo slovenskih državljanov, kar se je štelo za uspeh Pahorjeve vlade, preden so jo spodkopali štirje novi referendumi in je potem leto dni pred koncem mandata odstopila. V evropski soseski pa skušajo rešiti evro in se jezijo nad Grki, ki hočejo o reševanju svoje dolžniške krize odločati na referendumu. Če se ne bodo lotili varčevanja, pravi evropski vrh, od Evrope ne dobijo niti centa več. O referendumih, kjer ljudje odločajo o tem, ali se bodo odrekli kaki pravici, pa jim lahko kaj iz svojih nedavnih izkušenj povemo tudi v Sloveniji.