Rast nam uspeva tudi skozi krizo

Podjetje Lotrič iz Selc je najhitreje rastoče podjetje na Gorenjskem, zato so si pred dobrim mesecem prislužili naslov gorenjske gazele. Jutri bo jasno, ali najhitreje rastejo tudi v Sloveniji.

Laboratorij za meroslovje Lotrič iz Selc letos praznuje dvajset let ustanovitve. Skozi vso zgodovino podjetja konstantno rastejo, v zadnjih petih letih tako hitro, da se bo podjetje Lotrič jutri potegovalo za prestižno gazelo 2011 oziroma naslov najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji. Ambiciozni načrti družinsko podjetje silijo v razmišljanje o dozidavi laboratorijev, čeprav so se vanje preselili pred komaj osmimi leti.

Upate na osvojitev gazele oziroma priznanja za najhitreje rastoče podjetje?

»Uspeh smo dosegli že z osvojitvijo gorenjske gazele. O zmagovalcu bodo odločale stotinke, a biti v družbi tako uglednih podjetij in prejeti medaljo kakršne koli barve bo velik uspeh, tako našega podjetja kot slovenskega meroslovja. «

Vam priznanje gorenjske gazele veliko pomeni?

»Vsako priznanje se izkaže skozi čas in tudi pri tem se bo izkazalo, ali smo na pravi poti ali ne. Metodološka komisija Gazele je ugotovila, da smo po številnih kriterijih najhitreje rastoče podjetje na Gorenjskem. To ne pomeni, da smo imeli strmo rast, ampak neprenehoma letno rastemo po deset do dvajset odstotkov, tako promet, dodana vrednost kot tudi dobiček. Niso nam uspeli hudi preskoki v poslovanju, ampak običajna organska rast, ki smo jo uspeli zadržati tudi skozi svetovno gospodarsko krizo. Hkrati so upoštevali tudi našo inovativnost postopkov, naših izdelkov. S tem se kaže tudi naša usmerjenost v sodelovanje z raziskovalno-izobraževalnimi inštitucijami.«

Je nagrada zgolj posledica uresničitve vaših načrtov po nenehni rasti?

»Vsako leto si zastavimo povečanje prometa glede na nove postopke, ki smo jih razvili, glede na število zaposlenih in podatke marketinga o tržnih priložnostih. Realizacija kaže, da zelo dobro načrtujemo, večjih skokov pa ni bilo, saj nam tega dejavnost in trg ne omogočata.«

Slovenijo ste že osvojili …

»Na našem področju zagotovo.«

Že nekaj časa pa poskušate v tujini. Najprej v Avstriji, sedaj več v nekdanjih jugoslovanskih republikah.

»Kakorkoli je morda Slovenija majhna, lahko rečem, da je meroslovje pri nas na zavidljivi ravni, priznano po vsej Evropi in tudi svetu. Na področju znanstvenega meroslovja, ki ga zastopajo univerze in inštituti, smo med vodilnimi v Evropi, kar dokazuje tudi vodilna funkcija Evropskega zakonskega inštituta za meroslovje. Naš laboratorij je opazen na področju volumna in pepitiranja, orjemo ledino na področju informacijske komunikacijske tehnologije. Kako funkcionirati v tujini? Lahko prek podružnic podjetja v tujini, ki nam pošiljajo merila in instrumente v laboratorije v Selca. Odslej pa nam naš meroslovni informacijski program omogoča, da gremo lahko zares na tuje. Naši fantje lahko na terenu delajo s tem programom kjerkoli in kadarkoli, težave so le še pri slabši internetni povezavi. Sicer laborante iz tujih držav pri nas tudi izobražujemo, na Hrvaškem in v Makedoniji pa imamo od letos že lastna podjetja.«

Ste v teh dveh državah že osvojili znaten tržni delež?

»Smo na nivoju kot pred ustanovitvijo podružnic, kar štejem za uspeh. Dokler smo bili tujim meroslovnim podjetjem zgolj v pomoč, smo bili z njimi komplementarni do končnih kupcev, sedaj smo si konkurenca. Sicer pa, v Sloveniji potrebujemo vsaj dve leti, da novost zaživi na trgu, v tujini bomo potrebovali še nekoliko več. Danes formalno na teh trgih ne delujemo niti eno leto. V prihodnosti pričakujemo, da bo razvoj ostal v Selcih, znanje pa bo postalo naš izvozni artikel, rast pa naj bi ostala takšna, kot smo je že vajeni. Za desetino do petino na leto. Res pa je, da se nam v tujini močno veča trg.«

Dodatni razvoj peljete skozi projekt Napredna elektroindustrija - Nela.

»Smo en člen med desetimi partnerji oziroma skrbimo za enega od treh stebrov, to je prenos tehnologij in sistem vodenja kakovosti. Imamo že zaposlena dva raziskovalca, njuno delo pa bistveno pripomore k implementaciji novosti in naši realizaciji. Rezultati so že vidni, čeprav Nela deluje komaj nekaj mesecev. Hkrati razvoj peljemo preko mladih raziskovalcev, bodočih doktorjev znanosti. Zelo sem vesel, da danes centri znanja, inštituti ali fakultete oziroma raziskovalci znajo potrkati na naša vrata in pomagajo na številnih področjih.«

Razvoj peljete po dveh poteh, hkrati pa so laboratoriji že utesnjeni …

»V objektu imamo na voljo še mansardo, vendar ta ni primerna za delo laborantov. Ta trenutek in morda še nekaj let utesnjenost ne ogroža našega dela, vendar bi čez dve leti že morali imeti nove prostore. Ali bomo šli v ureditev mansarde ali dograditev objekta, se bomo morali še odločiti.«

Je utesnjenost povezana tudi s pogovori o sodelovanju z multinacionalko, ki ste jih prvič omenili ob razglasitvi za gorenjsko gazelo? Lahko danes poveste več?

»Pred mesecem in pol so se pri nas oglasili predstavniki ene od multinacionalk, ki jih zanima sodelovanje. Pogovori so v teku, imamo 24 do 36 mesecev za iskanje skupnih sinergij. Doma smo samozadostni, s tujino pa se odpirajo neverjetne možnosti.«

Danes delate le v nekaj državah, bi potem po vsem svetu?

»V 175 državah sveta. Vendar ne bi bili prisotni fizično, z našim programom in izobraževanjem laborantov v tujini bi lahko zagotavljali storitve na daljavo.«

Na začetku ste rekli, da v Sloveniji ne morete več širiti poslovanja. Očitno lahko. Z znanjem.

»To je povezano z novim področjem dela, z našim informacijskim programom. Pri tem imamo še veliko možnosti, računamo na dodaten razvoj prek sodelovanja v Neli. Tudi v državi lahko z obstoječim programom rastemo, vendar večji poudarek dajemo novim trgom. Vzpostavitev novega področja dela zahteva večja finančna vlaganja kot širitev v tujino, čeprav je tudi to zelo zahtevna naloga in časovno zahtevna. Iz tehnološkega pogleda je lažje, ker ta dela že obvladamo in znanje o meroslovju zgolj prenesemo čez mejo.«

Do sedaj se še nismo dotaknili vašega področja dela, saj ga je navadnim smrtnikom težko razložiti. Kako s preprostimi besedami opisujete delo v laboratoriju za meroslovje?

»Merimo. Merimo vse, s čimer se srečujemo od rojstva in naprej skozi življenje. Na področju mase se tehtamo, zanima nas, koliko smo zrasli sami, koliko naši otroci, koliko bo pokazal krvni tlak pri zdravniku, pri višini merimo višino naših otrok, na črpalki nalijemo bencin, v trgovini se vsak dan soočamo s cenami, ki so pogojene z maso in dolžino, gostoto, ali pa nakupujemo predpakirane izdelke. To je zakonsko področje dela, ki ga je zapovedala že Marija Terezija leta 1777. Vse do danes se to področje skoraj ni spremenilo, se je pa dopolnilo. Na ta način smo potrošniki na varni strani. To je eno področje, drugo pa je tehnološko meroslovje. Tega uporabljamo v primeru, ko želi stranka vpeljati nek način vodenja, ko želi vedeti, ali dela kakovostno in ali dela točno in natančno. Vse bolj se uveljavljamo pri meroslovnih rešitvah, kar pomeni, da pomagamo izvesti pravilen način merjenja v industriji, na tekočem traku, pa naj gre za dolžino, toploto, barve ali druge elemente. Naša naloga je tudi prenos znanja, širjenje dobre meroslovne prakse, zato vsake dve leti organiziramo meroslovno konferenco, pa tudi sprotno izobražujemo na kar sedmih področjih.«

Kje bo meroslovni laboratorij Lotrič čez pet let?

»Ambiciozno smo si postavili cilj, da bomo referenčni laboratorij za regijo. Regije pa zaenkrat še nismo povsem definirali. Lahko govorimo o jugovzhodni regiji, vzhodni Evropi mogoče širše.«