Elektronsko cestninjenje je slaba rešitev

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 24. oktober 2011 / 06:00

Po mnenju Aleksandra Svetelja, velikega nasprotnika elektronskega cestninjenja, ki ga uvaja Dars, bi morali v Sloveniji uvesti vinjetni sistem tudi za tovorna vozila.

Danes bodo na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) odpirali ponudbe, prispele na mednarodni razpis za vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah. Napovedano elektronsko cestninjenje, za tovorna vozila naj bi ga uvedli v letu dni, ima že vrsto nasprotnikov, še posebej, ker Dars dopušča možnost, da ga uvedejo tudi za osebna vozila. Med najbolj glasnimi kritiki elektronskega cestninjenja je Kranjčan Aleksander Svetelj iz Avto kluba Svetelj, ki je prepričan, da nas bo v primeru uvedbe elektronskega cestninjenja še dolga leta zelo bolela glava: »Od Darsa zahtevamo, da javni razpis za vzpostavitev elektronskega cestninjenja prekliče, saj niso znane niti posledice njegove uvedbe za državljane in gospodarstvo, niti niso znani vsi stroški vzdrževanja takega sistema.« Po njegovem je boljša rešitev uvedba elektronskih vinjet tako za tovorna kot osebna vozila, vsaj dokler elektronskega cestninjenja ne bodo preizkusili v kakšni večji in bogatejši evropski državi oziroma dokler se Evropska unija ne odloči za enoten sistem cestninjenja. »Tako pa bo Slovenija zaradi interesov določenih tehnoloških lobijev le poskusni zajec in bo denar vrgla skozi okno,« razmišlja Svetelj, ki ga po njegovih besedah podpirata tudi gospodarska zbornica in informacijska pooblaščenka, med posamezniki pa tudi Emil Milan Pintar, odvetnik Franci Matoz in ekonomist Rado Pezdir.

Pomislekov proti uvedbi elektronskega cestninjenja je več, razlaga Svetelj: »Prvi je, da Dars sploh ne ve, kakšni bodo končni stroški njegove uvedbe, kakšni bodo letni stroški vzdrževanja in kakšna bo njegova življenjska doba. Poleg tega ni res, da bo sistem uveden samo na avtocestah, saj so v razpisni dokumentaciji navedene tudi obvoznice, hitre ceste, ceste, rezervirane za motorna vozila, obstaja tudi možnost priključka določenih drugih cestnih odsekov. Če bo torej Darsu zmanjkalo denarja, bodo v sistem cestninjenja vključevali še druge ceste, ne samo avtoceste,« pravi sogovornik, ki se boji, da bo elektronsko cestninjenje po žepih udarilo predvsem slovenske državljane. »Tudi zato, ker je zelo vprašljiva izterjava cestnine od tujcev. Ali ima Slovenija sploh pravico v tujini slediti lastnike vozil? Poleg tega se poleti po naših cestah vozi veliko avtodomov, ki so večinoma najeti. Kako vzorno bodo cestnino plačevali državljani iz držav, ki niso v EU? Ko bo nekdo v Srbiji prejel račun za plačilo slovenske cestnine, ga bo najbrž enostavno zmečkal in vrgel stran. Tega se najbrž zaveda tudi Dars, ki bo zato raje Slovencem zaračunal višjo cestnino. Da bi na državno mejo postavili cestninske postaje, kjer bi tujcu ob odhodu iz države na mestu zaračunali cestnino, se verjetno ne bo zgodilo.

Glavni očitek sedanjemu vinjetnemu sistemu je, da je ta pavšalen in zato nemoralen, kar pa ne vzdrži kritične presoje. Ne nazadnje v Sloveniji poznamo precej pavšalnih sistemov, ker so ti enostavnejši in ekonomsko učinkovitejši. Tak je RTV prispevek, pa tudi prispevki za zdravstvo, šolstvo, komunalo,« razmišlja Svetelj. Zaradi elektronskega cestninjenja se bo promet spet preselil z avtocest na lokalne ceste, kar bo poslabšalo prometno varnost in negativno vplivalo na okolje, še opozarja.

»Zakaj bi v Sloveniji uvajali elektronski sistem cestninjenja, če ga na primer v Nemčiji, kjer je trenutno v uporabi satelitsko cestninjenje za tovorni promet, po naših informacijah ukinjajo in bodo raje uvedli vinjetni sistem, ki je neprimerno cenejši, poleg tega pa je manj podvržen zlorabam in omogoča več zasebnosti. Če bi že radi uvedli elektronsko cestninjenje, naj bo to le za tovorni promet, in predvsem naj bo mikrovalovno in ne satelitsko, saj je slednje zelo vprašljivo zaradi varovanja človekovih pravic in zasebnosti, na kar opozarja tudi informacijska pooblaščenka,« dodaja Svetelj.