Najsrčnejša babica

Erika Kocjan, babica s porodnega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, je bila izbrana za najsrčnejšo babico v Sloveniji.

»Babica Erika je najboljša babica na svetu! Imela sem neznansko srečo, da me je spremljala ob prvem porodu pred tremi leti, ko sem rodila hčerko Isso, in tudi zdaj ob drugem porodu, ko sem rodila Benjamina. Ob porodu te usmerja na miren način in če sodeluješ, je porod res lahek. Jaz sem rodila enostavno, brez šivov, le njena navodila sem poslušala.« Takole je svojo porodno izkušnjo opisala Erna Muranovič z Jesenic, ki je konec septembra rodila ljubkega dečka Benjamina. Ernin porod je spremljala babica Erika Kocjan, ki to delo v porodnem oddelku jeseniške bolnišnice opravlja že 29 let, doslej pa je na svet pomagala že več kot dva tisoč otrokom. Da izstopa tako po strokovnosti in predanosti kot razdajanju za druge, dokazuje nedavno prejeto priznanje – v akciji revije Zdravje je prejela največ glasov bralk in bralcev in bila izbrana za Najsrčnejšo babico v Sloveniji. »Vedela sem, da so me predlagali za ta naziv, a ko sem bila izbrana, je bilo to zelo veliko presenečenje zame. Zato bi se rada zahvalila vsem, ki so glasovali zame, hkrati pa tudi vsem sodelavkam in sodelavcem na oddelku, ki so veselje delili z mano. Na oddelku se odlično razumemo in če si zadovoljen z odnosi, rad prihajaš v službo in to zadovoljstvo lažje daješ naprej,« je povedala babica Erika, ki že vso svojo delovno dobo, skoraj 29 let, dela na ginekološko-porodnem oddelku jeseniške bolnišnice. Zaposlila se je maja 1983 kot babica – pripravnica, prvega otroka pa je pomagala poroditi na svet leta 1984, dečka iz Doslovč. V teh letih je delala tako na oddelku kot v porodni sobi. »Pri nas je majhen oddelek in babice delamo različne stvari, tudi na oddelku, v štaciji, zadnjih petnajst let pa res delam predvsem v porodni sobi,« je povedala. Način dela se je v zadnjih treh desetletjih precej spremenil, ugotavlja. »Rojevanje samo se sicer ni spremenilo, mama mora roditi tako ali drugače, res pa je, da imajo danes mamice več informacij, pa tudi več želja, pridejo s porodnim načrtom, z nami želijo vzpostaviti odnos, želijo ves čas vedeti, kaj se z njimi dogaja. Pri tem je zelo pomembno, da vzpostavimo pravi stik in zaupanje. Jaz vedno pravim – če ti porodnica zaupa, če se sprosti, je že pol dela opravljenega. Pol poroda se vedno zgodi – v glavi …« Babica Erika pri delu tudi opaža, da mamice pogosto želijo »garancijo«, zagotovilo, da je kakšna njihova odločitev pravilna. »Tako je denimo pri odločitvi za lajšanje bolečin z epiduralno analgezijo. Mamice me pogosto vprašajo – bi se vi odločili zanjo? A to je njihova odločitev, zato je prav, da o tem razmišljajo že pred porodom, da se o tem pridejo pogovorit že prej,« pravi.

 V vseh teh letih se je nabralo ogromno spominov, lepih dogodkov, pa tudi tragičnih, dodaja sogovornica. »Stres je velik, ob vsakem porodu sproti, sploh meni adrenalin vselej močno naraste. V porodni sobi namreč lahko vse poteka lepo, potem pa pride trenutek, ko gre vse narobe … A ko zaslišiš jok otroka, njegov pozdrav, ko pride na svet, se ti kamen odvali s srca. Ko otrok prvič zajoka, je to najlepši trenutek!« Kljub stresu, napornim turnusom, nočnim izmenam in utrujenosti pa babica Erika pravi, da odločitve, da bo delala kot babica, nikoli ne obžaluje. »Ne bi mogla biti nič drugega kot babica! Drugega poklica si sploh ne znam predstavljati. Saj me včasih motijo gore administracije, ki jo moramo opravljati, a to sodi zraven … In včasih bi bilo morda kakšen dan fino biti malo doma, a mi hitro postane dolgčas in se rada vrnem nazaj v službo,« še dodaja najsrčnejša babica v Sloveniji.