"Napad" traja že predolgo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 18. oktober 2011 / 06:00

Na blejskem gozdno gospodarskem območju so do 7. oktobra izdali odločbe za posek in spravilo 65 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja. Lubadar jim povzroča tudi finančne skrbi.

Bled - »Avgusta, septembra in prve dni oktobra so bile zelo ugodne vremenske razmere za razvoj lubadarja, a hkrati tudi dobre možnosti za posek in spravilo od lubadarja napadenega drevja,« ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja, da so gozdarji letos do 7. oktobra izdali odločbe za posek in spravilo 65 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega so ga lastniki že pospravili 63 tisoč »kubikov«. Lanskega rekorda devetdeset tisoč kubičnih metrov, kar je bila zanesljivo doslej največja letna količina »lubadark« v zadnjih petdesetih letih na blejskem gozdnogospodarskem območju, letos ne bodo dosegli, verjetno pa se bodo približali količini osemdeset tisoč kubičnih metrov.

Dolgi postopki, zamik pri izvedbi del

Kakšne bodo posledice toplega vremena, ki je ugodno vplivalo na razvoj še tretje generacije lubadarja, bo znano prej kot v enem mesecu, pravi Andrej Avsenek, ki je kot gozdar zaskrbljen, ker »napad« lubadarja traja že predolgo. Po naravnih ujmah, ki jih v smrekovih gozdovih povzročijo veter, sneg in žled, je običajno dve leti večja količina lubadarja, potlej pa se ta umiri in pade na normalno letno količino. Na blejskem območju pretirana namnožitev traja že štiri leta. Kot pojasnjuje Avsenek, je za to več razlogov. Naravne ujme, ki slabijo stabilnost in odpornost sestojev, se kar vrstijo. Gozdarski postopki za izdajo odločbe in izvedbo del so za učinkovito ukrepanje zoper lubadarja predolgi. Pomembno je tudi ravnanje lastnikov: v zavodu ugotavljajo, da je pri več kot polovici odločb prekoračen rok izvedbe del. Pri tem tudi največja lastnika gozdov – sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter ljubljanska nadškofija nista izjemi.

Pretirana namnožitev lubadarja povzroča ekonomsko škodo, hkrati pa otežuje tudi načrtno gospodarjenje z gozdovi. Ker se lastniki ukvarjajo predvsem z lubadarjem, jim zmanjkuje časa za nego mladih sestojev in za druga potrebna gozdarska dela. Na žariščih lubadarja nastajajo tudi ogolele površine, ki jih na blejskem območju obnavljajo predvsem po naravni poti. »Za takšno obnovo se odločamo zato, ker želimo doseči čim bolj naravno sestavo sestojev, pa tudi zaradi tega, ker je takšna obnova najcenejša in ker so sadike, ki jih dobivamo za pogozdovanje, dokaj slabe,« pojasnjuje Avsenek.

Opustitev terenskega dela – katastrofa

Lubadar povzroča blejskim gozdarjem tudi finančne skrbi. Odkrivanje žarišč lubadarja, spremljanje poseka in spravila »lubadark« ter prevzem sečišč zahteva več terenskega dela kot redna sečnja, torej tudi več stroškov za prevoze gozdarjev, ki imajo v vsaki krajevni enoti le po en službeni avto. V blejskem zavodu za gozdove so za letos načrtovani znesek kilometrine porabili že sredi tega meseca, do konca leta bi potrebovali še vsaj dvajset tisoč evrov. »Če bi opustili ukrepanje zoper lubadarja, bi bila to katastrofa za gozd. Najprej bomo prenehali izobraževati lastnike, lahko pa se zgodi, da bodo lastniki gozdov morali sami voziti gozdarje po terenu,« pravi Avsenek, ki si želi, da bi bili tudi gozdarji po materialnih stroških na zaposlenega enakovredni drugim službam v državi – skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kmetijsko gozdarski zbornici, zavodu za zdravstveno zavarovanje …