Janez Dekleva je že sedemnajst let predsednik enega naših najuspešnejših smučarskih klubov Alpetoura iz Škofje Loke, po novem pa je tudi predsednik Zbora in odbora za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije. (Foto: Gorazd Kavčič)

Smučarska zveza in klubi morajo biti bolje povezani

Pred kratkim je mesto predsednika Zbora in odbora za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije prevzel 49-letni Škofjeločan Janez Dekleva, ki svojo vlogo vidi predvsem v povezovanju klubov in krovne organizacije, večjo veljavo pa želi dati tudi tekmovalcem.

Janez Dekleva je po poklicu univ. dipl. organizator dela in je direktor Centra za poslovno usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, vendar pa ga Škofjeločani zvečine poznamo kot dolgoletnega smučarskega delavca in neutrudnega pri pripravi enega največjih otroških smučarskih tekmovanj na svetu, Pokala Loka. Po odstopu Jureta Koširja z mesta predsednika Odbora in zbora alpskih disciplin pri Smučarski zvezi Slovenije je bil pred kratkim izvoljen na njegovo mesto in se že lotil dela.

V smučanju ste že toliko časa, da je bila kandidatura za mesto predsednika alpskih disciplin zagotovo logično nadaljevanje dela?

»Res sem s smučanjem povezan že od mladih nog, saj sem bil najprej več kot deset let tekmovalec. Bil sem tudi član pionirske in mladinske reprezentance Jugoslavije. Kasneje sem opravil izpit za trenerja alpskega smučanja ter prevzel delo trenerja v cicibanskih in pionirskih kategorijah. V vlogi starša sem sodeloval pri organizaciji tekmovanj, bil kasneje funkcionar, od leta 1994 pa sem tudi predsednik Smučarskega kluba Alpetour. Od leta 2005 do leta 2007 sem bil predsednik zahodne regije, od leta 2006 sem član odbora za alpsko smučanje, osem let sem tudi mednarodni tehnični delegat za alpsko smučanje. Tako res lahko rečem, da mi je delo in predvsem predstava o tem, kaj pomeni mesto predsednika alpskih disciplin, že nekaj časa poznana.«

V Smučarski zvezi, tudi v alpskem smučanju, je kar nekaj funkcionarjev, ki naj bi skrbeli za razvoj tega športa pri nas. Kakšna pa je v resnici vloga in naloga odbora za alpske discipline oziroma vas kot predsednika?

»Ključno se mi zdi to, da je odbor za alpsko smučanje tisti organ, ki povezuje smučarske klube in nacionalno panožno zvezo za področje alpskega smučanja. To pomeni, da se v odboru na neki način potrjujejo usmeritve, ki so z vidika razvoja alpskega smučanja pomembne, da ne rečem celo odločujoče. Prav odbor je mesto, kjer se klubi povezujejo in odražajo povezanost z nacionalno panožno zvezo. Razumevanja nekaterih pred menoj o vlogi tega odbora so bila drugačna. Ne želim sicer kritizirati tistih, ki so delali pred menoj, vendar mi je bilo že ob predstavitvi jasno, da je treba prek alpskega odbora sinhronizirati delo klubov z zvezo. To pomeni, da klubi lahko vlivajo na politike razvoja smučanja nižjih kategorij, od otroških, mladinskih in na koncu tudi ključnih vrhunskih tekmovalcev, ki seveda promovirajo naše alpsko smučanje tako v Sloveniji kot v tujini. Vse to rad primerjam s tem, kako mora biti elektrarna sinhronizirana z omrežjem. In če je smučarska zveza elektrarna, so klubi omrežje. In ta sinhronizacija je bila zame, ki delam tudi v klubu, slaba. Zato so bile politike, ki so se vodile na Smučarski zvezi, v velikem razkoraku s tistim, kar so klubi, oziroma baza, želeli signalizirati preko odbora.«

Vloga predsednika panoge je neprofesionalna, vseeno pa je morda v času, ko se SZS ukvarja s slabšimi tekmovalnimi rezultati in predvsem finančnimi težavami, lahko zelo nehvaležna?

»Ne bi se povsem strinjal glede slabših rezultatov, saj toliko dobrih, res vrhunskih rezultatov, kot so jih imeli tekmovalci različnih disciplin v zadnji sezoni, še ni bilo. Če spomnim le na medalje Tine Maze, Petre Majdič, deskarjev, skakalcev,… Je pa v alpskem smučanju res težava, odkar imamo med dekleti trenutno vrhunsko tekmovalko zgolj Tino Maze, med fanti pa nekaj tekmovalcev, ki dosegajo dobre rezultate v hitrih disciplinah. To je tudi tisto, kar je s pametnim strokovnim delom in pristopom treba v prihodnosti spremeniti. Želimo si, da bi bilo vrhunskih smučarjev še več, kar bo posledično prineslo razbremenitev Tine Maze, hkrati pa bi pomenilo nekaj dodatnih tekmovalcev, ki bodo v svetovnem merilu posegali med najboljših petnajst. Moja trditev je, da slovensko smučanje ima bazo, ima perspektivne tekmovalce, kar kažejo rezultati na vseh tekmovanjih mlajših kategorij tako doma kot v tujini, kjer se Slovenija vedno pojavlja med petimi najboljšimi nacijami na svetu. Torej kvaliteta obstaja, v klubih se dela kvalitetno, treba pa je okrepiti delo in učinkovitost na nivoju nacionalne zveze. Tu vidim svojo vlogo, saj prav s sodelovanjem med klubi in zvezo želim priti do dodane vrednosti, ki jo zveza zagotovo potrebuje.«

V zadnjem času je v smučarskem športu veliko polemik o tem, ali je pravilna odločitev, da se vrhunsko športnico, kot je Tina Maze, finančno podpira bolj kot druge. Kakšno je vaše mnenje?

»Tudi v preteklosti so bili boljši smučarji dodatno nagrajeni, če ne drugače s sponzorji. Letos se je predsednik SZS odločil, da bo šampionstvo peljal na svoj način in Tina Maze je poseben projekt. Ali je to dobro ali ne, težko presodim, saj ima Tina zagotovo kvalitete, s katerimi si marsikaj zasluži, čas pa bo pokazal, ali je bila odločitev pravilna.«

Ker je denarja zgolj določena količina, pa se ob tem prikrajšanji počutijo drugi tekmovalci, ki naj bi celo sami plačevali, da bodo lahko trenirali in tekmovali. Je ta odločitev pravilna?

»Na alpskem odboru smo rekli, da je participacija, če pač želimo ohraniti določeno kvaliteto programov, potrebna, čeprav je to stvar poslovnega dela SZS, pri kateri ima alpski odbor zgolj funkcijo, da spodbuja, da se denar zbere. Sicer pa za trženjski oziroma poslovni del skrbijo profesionalci. Mislim pa, da je bila napaka storjena pri predlogu glede participacije, saj bi morali tekmovalce obravnavati selektivno, oziroma pošteno tudi do drugih, ki dosegajo vrhunske rezultate. Nekdo, ki je v zadnjih dveh sezonah med prvimi petnajstimi tekmovalci na svetu, te participacije naj ne bi imel, tisti, ki so med petnajstim in petdesetim na svetu, naj bi k programu prispevali na primer dva ali tri odstotke, drugi pa na primer pet odstotkov. Vendar tega našega stališča niso uveljavili, kar je pomenilo, da tako deveti smukač na svetu kot stoti ali dvestoti slalomist prispevata enako. Seveda je bilo nezadovoljstvo veliko in po pogajanjih so sedaj fantje in dekleta vseeno podpisali pogodbo, ki pa pomeni, da bodo trenerji naredili najbolj optimalne programe, če bo zmanjkalo denarja, pa bodo pač tekmovalci prispevali tudi sami.«

Smučarska zveza Slovenije je pred novo sezono ostala tudi brez direktorja, trenutno ima v. d. direktorice. Čeprav naloga vašega odbora ni iskanje denarja in sponzorjev, pa vam za nemoteno delo ni vseeno?

»Seveda bom kot predsednik alpskega odbora skušal vplivati na to, da se stanje umiri in postane spodbudno za kvaliteten trening. Zavedam se, da ni dobro, da so bile mesec dni pred novo sezono še odprte relacije tekmovalci – Smučarska zveza – klubi. Upam, da se to ne bo preveč poznalo na rezultatih.«

V zadnjih letih ste nepogrešljiv predsednik škofjeloškega smučarskega kluba. Se bo nova funkcija poznala pri delu v klubu?

»Gotovo bo časa za delo v klubu manj, vendar ima Smučarski klub Alpetour urejeno organizacijo, znano je, kdo je za kaj zadolžen. Zato vse v klubu poteka normalno naprej, meni pa se zdi pomembno, da v klubu ostanem še naprej in imam stik s tako imenovano bazo in svežimi informacijami, ki dajejo težo odločitvam, ki jih bo sprejemal alpski odbor. Moj predlog je tudi, da tekmovalci morajo dobiti predstavnika v alpskem odboru. Ne sicer v smislu, da bo dobil glasovalno pravico, ampak zato, da bodo tekmovalci seznanjeni z odločitvami, njihov predstavnik pa bo hkrati vez med tekmovalci in alpskim odborom.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / sobota, 30. junij 2007 / 07:00

Asfaltirali nove kilometre cest

Žiri – V najjužnejši gorenjski občini so tudi letos pohiteli z asfaltiranjem lokalnih cest. V večji meri so se lotili ureditve cest v hribovitih predelih, saj jih v dolini ni več veliko neur...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Pol stoletja z Lojzetom Slakom

"Bili smo nekaj posebnega. Lojzetova harmonika ni pokrila naših glasov, mi pa ne harmonike. Vsak je ostal slišen, pristen," pravi o skoraj polstoletnem sodelovanju s Slakom pevec Fantov s Praprotna An...

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Tudi Gorenjke iščejo ljubezen

Realistični šov Ljubezen na seniku, ki ga lahko gledamo ob četrtkih zvečer na TV3, je pokazal, da smo Slovenci željni romantike.

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Spremljaj me - s pesmijo

Prejšnjo nedeljo je v Prešernovem gledališču v Kranju potekal dobrodelni koncert, s katerim je Slovensko društvo Hospic zaznamovalo svetovni dan te organizacije.

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Ko gospa na rajžo gre

Tokrat so za spremembo za volan sedle žene, možje so ostali v svojih delavnicah, nekatere gorenjske gostilne pa so pred kratkim prejele pravico uporabljati blagovno znamko Gostilna Slovenije.

Splošno / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Anketa: Ni kaj dosti novega

Kaže, da je pojav novih (starih) obrazov za kandidaturo na letošnjih parlamentarnih volitvah spet zbudil zanimanje ljudi za politiko. Kaj pričakujejo, smo vprašali nekaj naključnih sogovornikov.