Najstarejša trta tudi na Bledu

Na zgornji ploščadi Blejskega gradu so zasadili cepič najstarejše trte na svetu, štiristo let stare trte z mariborskega Lenta, sorte modra kavčina ali žametna črnina.

Bled – Ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu so se v Zavodu za kulturo Bled odločili oživiti tudi žlahtno tradicijo vinogradništva, ki je bilo nekoč del blejske kulturne krajine. Zato so v posebnem protokolu, pospremljenem s kulturnim programom, zasadili cepič najstarejše trte na svetu. Blejskemu županu in odslej tudi gospodarju trte Janezu Fajfarju jo je predal njen mariborski skrbnik Stane Kocutar. "Trta ima zelo dobre možnosti. Lega oziroma rastišče na Blejskem gradu je odlično, zavetrno, ob steni, nekoliko jugozahodno, kar je zelo dobro glede morebitne zimske pozebe. Prepričan sem, da bo trta zelo dobro uspevala, morda bo dozorelost grozdja nekoliko kasnejša in bo treba izkoristiti vso letno ponudbo sončnih žarkov do konca oktobra ter šele tedaj pripraviti trgatev. Prepričan sem, da bo kamnita stena delovala blagodejno in da boste leta 2014 prvič pridelali vsaj tako lepo grozdje kot zrase na trti – mami ob Dravi," je povedal Kocutar in dodal: "Naj vam zaupam še to, da je vaša trta od meseca aprila rasla v lončku v mojem domačem vrtu, kjer sem jo v jutru 11. oktobra izkopal in prenesel na Blejski grad. Če pa mi je dovoljeno, da sem še malce oseben, sem dejstva, da smo jo posadili na Bledu, tudi sam zelo vesel. Z Bleda je namreč doma moj spoštovani profesor, zgodovinar Franc Rozman, ki je prav letos praznoval sedemdesetletnico. Zato je sedemdeseta potomka najstarejše žlahtne vinske trte na svetu posajena s posebno pozornostjo tudi nekoliko v čast mojega dragega učitelja. Z veseljem bom spremljal njeno rast in bom poslej zanesljivo večkrat na Bledu kot sem bil doslej …"

Trto na Lentu, ki je po virih pariškega trtnega genskega inštituta najstarejša znana žlahtna vinska trta na svetu, odlikujejo bujna rast, bogata rodnost, odpornost proti boleznim in dolga življenjska doba. Leta 2004 je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Občina Maribor pridelano vino uporablja v protokolarne namene. Praviloma je tako tudi pri potomkah v drugih delih Slovenije.

Ob priložnosti posaditve cepiča so na gradu odprli tudi razstavo izbranih fotografij iz letos izdane knjige Vladimirja Siliča Rezljana vrata na Slovenskem.