Raziskovalci zgodovine slamnikarstva

Domžale bodo po večletnih prizadevanjih predvidoma še letos dobile svoj muzej slamnikarstva, v katerem bodo predstavili več kot 250-letno zgodovino te obrti. Razstavo pripravlja skupina strokovnjakov in zanesenjakov, ki jo vodi Tatjana Dolžan Eržen iz Gorenjskega muzeja.

Domžale - V Domžalah od začetka letošnjega leta deluje Študijski krožek Slamnikarstvo – skupina ljudi, ki se je zbrala zato, da doseže skupen cilj, ureditev stalne razstave o slamnikarstvu, ki bo domačim in tujim obiskovalcem ponujala vodene oglede, prikaze pletenja kit in šivanja slamnikov ter različne delavnice. Pod vodstvom etnologinje Tatjane Dolžan Eržen so v minulih mesecih uspeli zbrati in popisati številno gradivo, ki naj bi bilo že do konca letošnjega leta na ogled na stalni razstavi v Godbenem domu v Domžalah. O delu in načrtih študijskega krožka smo se z mentorico pogovarjali ob odprtju razstave Slamnikarstvo – naš dolg do prihodnosti, na kateri so člani skupine predstavili svoje delo.

Kakšen je namen tokratne razstave?

»Delo Študijskega krožka Slamnikarstvo smo predstavili v besedi in fotografiji, razstavili pa smo tudi klobuke in cekarje iz slame, ki so nastali pod spretnimi prsti še vedno aktivne šivalke domžalskih slamnikov Jožice Košak, ki je tudi naša članica. Z razstavo želimo sporočiti javnosti, da resno delamo in da smo vredni zaupanja ljudi, da nam podarijo svoje predmete.«

Obiskovalce razstave ste tudi pozvali, da iščete najstarejši slamnik. Je že bilo kaj odziva?

»Odziva je nekaj bilo in pridobili smo nekaj lepih slamnikov, orodja pa tudi dragoceno dokumentacijo o delovanju tovarne Univerzale pred 2. svetovno vojno. Določene oblike slamnikov so izdelovali daljše časovno obdobje, tako da je njihovo starost pravzaprav težko oceniti. Bolj se ve, kakšne modele so izdelovali v določenem obdobju. Najstarejši popisani slamniki so iz preloma iz 19. v 20. stoletje, zbiramo pa gradivo z Domžalskega in izdelano v domžalskih tovarnah.«

Kako potekajo priprave na odprtje slamnikarskega muzeja? Koliko predmetov vam je že uspelo zbrati?

»Popisali smo okoli petsto predmetov v zbirki Medobčinskega muzeja v Kamniku (gre za predmete, ki so bili dolgo razstavljeni, najprej na gradu Krumperk, nato pa do nedavnega v domu na Gorjuši), v Gorenjskem muzeju, v zasebni zbirki Matjaža Brojana v Domžalah in novo pridobljene predmete. Vsebino in obliko razstave bomo pripravili v krožku, muzej pa bo deloval pod okriljem javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale.«

Prizadevate si, da bi muzej zaživel že do konca leta. Od česa je to odvisno?

»Zaenkrat je videti, da je odvisno predvsem od nas. Sredstva zagotavlja KD Franca Bernika, prostor je v glavnem že pripravljen, čakamo le še luči in avdiovizualno tehniko, predmete oddajamo v čiščenje in pripravo za razstavo, pišemo besedila, zbiramo fotografije, izdelali pa smo že andragoški načrt razstave. Trudimo se pravočasno vse opraviti.«

Kdo vse pa stoji za zahtevnim delom in pripravo muzejske zbirke, na katero Domžalčani čakajo že vrsto let?

»V naši skupini sodelujemo diplomantka etnologije in kulturne antropologije Ana Beno, publicist in zbiralec gradiva o Domžalah in slamnikarstvu Matjaž Brojan, bibliotekarka in zgodovinarka Urška Justin, akademski kipar Roman Kos, šivalka slamnikov Joži Košak, umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj, vodja številnih turističnih projektov Igor Kuzmič, direktor KD Franca Bernika Milan Marinič, kustosinja dokumentalistka v Gorenjskem muzeju Helena Rant, konservatorka etnologinja na kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine Saša Roškar, avtorica mnogih prispevkov o domžalski kulturni dediščini Vera Vojska, profesorica geografije in zgodovine in raziskovalka krajevne zgodovine Vilma Vrtačnik Merčun, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar in direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder.«