Ostali so brez odgovorov

Enajst kranjskih opozicijskih mestnih svetnikov je za minuli ponedeljek sklicalo izredno sejo, ker pa ni bila sklepčna, so ostali brez pojasnil glede poravnave med občino in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, ki je občane stala blizu 620 tisoč evrov.

Kranj – Kar nekaj vprašanj v zvezi s poravnavo med Mestno občino Kranj in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske so opozicijski svetniki z Liste Hermine Krt, Zaresa, Nove Slovenije in Liste Mladi za Kranj zastavili vodstvu kranjske občine oziroma županu Mohorju Bogataju. Predvsem jih je zanimalo, kaj je botrovalo odločitvi, da se je spor, ki se je reševal na sodišču in naj bi bil v prejšnjem mandatu po mnenju pravne službe občine v njeno škodo, rešil takoj, ko je mesto župana prevzel Mohor Bogataj. Prav tako jih je zanimalo, zakaj je za novo mnenje pooblastil drugega odvetnika, ki ga je naredil v nekaj dneh, denar, skoraj 620 tisoč evrov, pa je bil nakazan še v istem tednu. Prav tako so svetniki spraševali, zakaj je bil denar nakazan na fiduciarni račun novega občinskega odvetnika Kristijana Gnilšaka. Ker odgovorov niso dobili, so že na junijski seji najprej zahtevali izredno sejo, nato pa posebno točko na redni seji. Kljub temu je večina svetnikov že na junijski seji glasovala za to, da je bila sodna poravnava v interesu Mestne občine Kranj.

Ta sklep iz junijske seje je bil tudi eden od vzrokov (poleg tega, da izredna seja ni bila sklicana v skladu s poslovnikom), da na ponedeljkovi seji ni bilo svetnikov političnih strank SDS, SD, LDS, SLS, SNKS in DESUS (razen Draga Štefeta, ki je povedal, da za dogovor ni vedel). Na seji tudi ni bilo župana Mohorja Bogataja, vodil pa jo je podžupan Bojan Homan, ki je po glasovanju ugotovil, da so nesklepčni, saj je bilo v sejni dvorani skupaj z njim le dvanajst svetnikov.

Sklicatelji seje so bili po vrsti ogorčeni, da ni nikogar, ki bi jim dal odgovore - predvsem na vprašanje, kje je končal davkoplačevalski denar. Kot je pojasnila predsednica nadzornega odbora Alenka Podbevšek, je nadzorni odbor res sprejel sklep, da je poravnava sprejemljiva s pravnega vidika in vidika dobrega gospodarjenja, ker pa so bila pravna mnenja različna, so čakali, da bo razprava na to temo v mestnem svetu. »Postopek poravnave mi sicer lahko znova pregledamo, do tja, kam je šel davkoplačevalski denar, pa naša pristojnost ne seže,« je povedala Podbevškova. Sklicatelji izredne seje pa so dodali, da bodo pojasnila od pristojnih zahtevali toliko časa, dokler jih ne dobijo.