Trenutna debelina zaščitne ozonske plasti v primerjavi z dolgoletnim povprečjem v odstotkih (Foto: spletna stran ARSO)

Ohraniti ozonski plašč

Z mednarodnim dnem zaščite ozonske plasti vsako leto zaznamujemo podpis Montrealskega protokola o zmanjševanju in prenehanju uporabe ozonu nevarnih snovi.

Posledice modernizacije ter izpuščanja nevarnih snovi v ozračje so pripeljale do zmanjšanja ozonske plasti, do tako imenovanih ozonskih lukenj, ki lahko vodijo do naravnih katastrof. Zato znanstveniki vseskozi budno spremljajo spremembe v ozonskem plašču, zlasti ozonsko luknjo nad južnim polom.   Izkušnje iz preteklih let kažejo, da na osnovi septembrskega stanja še ne moremo sklepati na razvoj ozonskih plasti v prihodnje.

Ozonski plašč sestavljajo plasti v zemeljski atmosferi na višini približno od 13 do 40 km, ki vsebujejo relativno visoke stopnje plina, imenovanega ozon (O3). Ozonske plasti so bistvenega pomena za življenje, saj absorbirajo do 99 odstotkov nevarnega sončnega ultravijoličnega (UV) sevanja, ki je škodljivo za življenje na Zemlji. Debelina teh zaščitnih plasti pa se spreminja tako sezonsko kot tudi geografsko. Na območju ekvatorja je dokaj majhna, vendar pa se debeli, ko se premikamo proti zemeljskima poloma. Prav tako pa niha tudi z letnimi časi. V spomladanskih mesecih je ta plast debelejša, v jesenskih pa tanjša.

Posledice modernizacije ter izpuščanja nevarnih snovi v ozračje so pripeljale do zmanjšanja ozonske plasti, do tako imenovanih ozonskih lukenj, ki lahko vodijo do naravnih katastrof. Zato znanstveniki vseskozi budno spremljajo spremembe v ozonskem plašču, zlasti ozonsko luknjo nad južnim polom. Namreč, v naših krajih moč sončnih žarkov jeseni oslabi, na južni polobli pa je drugače. Tam je sedaj še kako aktualno razmišljanje o sončnem UV-sevanju in zaščiti pred njim, saj je to čas širjenja ozonske luknje nad Antarktiko. Trenutno je oslabljena bolj, kot je bila lani. Vendar izkušnje iz preteklih let kažejo, da na osnovi septembrskega stanja še ne moremo sklepati na razvoj ozonskih plasti v prihodnje.

Generalna skupščina Združenih narodov se je leta 1994 odločila, da 16. september razglasi za mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti. Na ta dan leta 1987 je bil namreč podpisan Montrealski protokol, ki spada med najbolj široko sprejete večstranske okoljske dogovore. Protokol ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo snovi in trgovanjem s snovmi, ki tanjšajo ozonsko plast. Koncentracija snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, je dosegla vrh v letih 1992-94, v zadnjih letih pa se situacija izboljšuje. Čeprav imajo ozonu škodljive snovi dolgo življenjsko dobo, pa prva znamenja že kažejo, da je bila začrtana prava pot za obnovitev dragocenega sistema, ki ščiti življenje na Zemlji pred UV-sevanjem. Vendar so naravni sistemi zapleteni in pogosto presenetijo, ko to najmanj pričakujemo. Tako je bilo tudi marca letos, ko se je zaščitna ozonska plast nad severnim polom močno stanjšala, prav tako pa smo imeli nekoliko močnejše UV-sevanje tudi nad našimi kraji.

 

Mednarodni dan zaščite ozonske plasti je priložnost, da se spomnimo vseh koristi, ki jih je prinesel Montrealski protokol. Ponuja številne izkušnje, ki jih je mogoče uporabiti za reševanje tudi številnih drugih okoljskih vprašanj. Zmanjševanje količine škodljivih snovi namreč zbuja kanček upanja, da bomo sedanje in prihodnje generacije še lahko živele v svetu, kot ga poznamo danes.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 6. november 2023 / 08:57

Saj ima manj zdravil kot jaz

Prejšnji petek je bilo prebijanje po Bodoveljski grapi skoraj malce strašljivo. Pogled na Bodoveljščico, ki je drla po strugi in se silovito dvigovala skoraj do še vedno razrite in podrte ceste in jo...

Objavljeno na isti dan


Bled / / 00:45

Deseti festival ribjih dobrot

Na Bohinjski Beli je bil minuli konec tedna že deseti festival ribjih dobrot, pripravili pa so tudi mednarodno tekmo v muharjenju.

Razvedrilo / / 00:34

Avseniki, hip hop in srečen konec

V letnem gledališču na Studencu so zaradi izjemnega zanimanja odigrali dodatno predstavo prvega narodnozabavnega muzikala na svetu Bila sva mlada oba, a prava turneja se za ustvarjalce šele začenja. E...

Bled / / 00:28

Najlepša je Riklijeva cesta

Na Bledu so za najlepšo ulico razglasili Riklijevo cesto s Slovenskim trgom.

Rekreacija / / 00:24

Dupljanci na planini pod Krnom

Ljubitelji hoje in gora iz Dupelj in okolice so že tretjič obiskali »svojo« planino Duplje pri Krnskih jezerih pod Krnom. Pohodnikov je bilo tokrat osemdeset.

Kranj / / 00:20

Daleč stran od vsakdanjih stisk

Med šolskimi počitnicami s Slovensko Karitas letuje 169 otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin. »Otroci in mladostniki že v svoji rani mladosti nosijo s seboj lepe, a tudi težke trenutke....