Politični šport

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / sreda, 5. oktober 2011 / 06:00

Ravno ko sem bil prepričan, da se zbujam ozdravljen, me je spet vsrkala vase. Ravno ko sem mislil, da me ne zanima več, me je prevzela. Ravno ko sem pozabil nanjo, me je potrepljala po vesti in me spomnila, kako pomembna je. Ne, ne pišem o ljubljeni osebi nasprotnega spola, ampak o navadni ku… politiki. Spet …

Ker gre za posebno tekmo, poseben dogodek, nisem mogel pustiti, da bi šel kar mimo. Včasih pomislim, da bi moral v politiko, da jim pokažem, kako se stvari streže, ampak … Poseben dogodek je tak, da bomo čez slabo jesen in tja pred zimo imeli izredne volitve, kar pomeni, da smo zdaj brez vlade in moramo na hitro izvoliti novo, za katero bomo držali pesti. Razen če zmagajo tisti, za katere ne navijamo. In to sem hotel napisati. Primerjavo med športom in politiko. Hočem razložiti podobnost. Za koga navijate? Verjetno med športniki imate svojega ljubljenca, ki ga čutite in imate rajši kot kakega drugega, ki je lahko ali tudi je njegov nasprotnik. Glejte, tako izbirate tudi v politiki. Ste navijač ali privrženec določenega kluba, ki se mu reče taka ali drugačna stranka. Če pripadate ali ste vsaj njihov navdušenec, potem navijate in volite zanje, da bi na volitvah zmagali. Pripravljeni ste narediti tudi kako podlo stvar, samo da nasprotnik ne bi zmagal. Torej, politiki so ravno tako športniki, kot so športniki sami, ker si zelo prizadevajo za zmago. Športniki za medalje, politiki za oblast. Tisti politik, ki pravi, da ga šport ne zanima, sploh ne ve, da je tudi sam športnik, a malce drugače zapakiran. Tisti športnik, ki pravi, da ga politika ne zanima, pa ne ve, da zamuja še en poligon za dokazovanje. Torej, športniki, vstopite v politiko in zagotovo boste uspešnejši kot »loleki«, ki nosijo kravate na elastike, kar pomeni, da še te nerodne reči ne znajo zavezati, kaj šele da bi znali tekmovati. Šport in politika ne gresta skupaj? Še kako gresta. Brez politike ni športa in brez športa ni politike. Kdo lahko reče, da ne tekmuje za glasove? Kdor tako misli, izgubi že pred startom. Se temu drugače reče? Če se temu drugače reče, potem volivec tega ne bo razumel in bo mogoče volil koga drugega, ker mu bo razložil tole tako, kot skušam zdajle jaz. Torej, drage moje in spoštovani moji, izberite si stranko, predstavljajte si, da je to vaš priljubljeni športni klub, in navijajte zanj vse do konca. Volite jih in predani jim bodite. Le tako boste pripomogli k zmagi. Če rečete, da vas politika in povrhu še šport sploh ne zanimata, potem ostanite doma in ne hodite volit zgolj zato, ker vam je neko zavaljeno teslo iz fotelja prikazovalo »navijanje« kot državljansko dolžnost. Nikomur ni treba navijati za nikogar, ki mu ni všeč. Z lahkoto trdite, da si politiko predstavljate kot šport in da če vas ne zanima šport, ga ne gledate niti ne podpirate; če vas ne zanima politika, ne volite in ne izbirajte. Nepokorščina? Ne. Ko se bodo tisti, ki vas snubijo, lepše obnašali do vas in vam ne jemali preveč tistega, kar si težko prislužite, boste pa dovzetni za dialog. Ko vas bodo prepričali, da ste vredni njihovega glasu ali ploskanja, se jim pridružite? Kajne, gospod predsednik oziroma gospod selektor? Dialog je še kako pomemben.

Sedim v naslanjaču in z daljincem iščem »igralce«, za katere bom navijal. Prepričujejo me in ne vem, če vedo, kako me lahko prepričajo. S programom nikakor ne, ker ga nikoli ne preberem. Z besedami prav tako ne. Z videzom niti pod razno ne. Torej, kako potem? No, drage moje političarke in cenjeni politiki, tukaj je finta. Spomnite se nečesa novega, bodite inovativni, ne prodajajte starih štosov, znajdite se, kako nam boste prodali, kar potrebujemo. Mi, gledalci in volivci, tukaj lahko zahtevamo, kar naši šefi in vi zahtevate od nas. Prepričajte nas drugače … Če znate, kdor zna, da ga vidim, junaka, kako je natreniral v teh treh letih priprav …