Kako jemati njeno življenje

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 1. oktober 2011 / 06:00

Danes bodo v Prešernovem gledališču uprizorili že drugo letošnjo premiero. Dramo Kako jemati njeno življenje kultnega britanskega avtorja Martina Crimpa režira Jernej Lorenci.

Ugledni angleški dramatik Martin Crimp je leta 2003 gostoval na Tednu slovenske drame, leto za tem pa je Eduard Miler v Prešernovem gledališču režiral njegovo Podeželje. Tokrat bodo na kranjskem odru prvič v Sloveniji uprizorili avtorjevo najbolj radikalno besedilo Kako jemati njeno življenje. Gre za eno najambicioznejših in najvznemirljivejših novih dram devetdesetih let 20. stoletja, so zapisali ob krstni uprizoritvi leta 1997 v londonskem Royal Court Theatru. Odlikujejo jo specifične forme kot tudi besedilne bravuroznosti in interpretacijske razprtosti. Martin Crimp se v njej ne ozira na klasična dramska pravila. V njej ni oseb, razdeljenih po vlogah, ne dialoga med dramskimi liki niti klasičnega dramskega zapleta. In za povrh nima niti čvrste zgodbe. Drama ni napisana v običajni dramski obliki, ampak v obliki scenarijev, v katerih številčno poljubna in glede na vloge ter spol nedefinirana skupina pripovedovalcev (katerih identiteto moramo ugotoviti in določiti sami) pripoveduje zgodbo o ženski, katere identiteto moramo prav tako »uganiti« in določiti sami. Uprizoritve se je kot svoje prve režije v Prešernovem gledališču lotil Jernej Lorenci, režiser, ki se je že doslej pogosto loteval tako sodobnih besedil kot projektov, ki omogočajo izrazite režijske koncepte. Ob drami so se tako ustvarjalci kot gledalci prisiljeni vprašati, kdo je Ana in kakšen je svet oziroma družba, ki tako ali drugače jemlje njeno življenje. Dramaturginja predstave Marinka Poštrak opozarja, da so lahko tako kot Crimpova Ana tudi naše identitete, če se pogledamo z distance, neulovljive, raznovrstne in odvisne od situacij, v katerih nas ljudje spoznajo in kakšni se jim pustimo prepoznati. Prav ta nedoločljivost je presežek, ki dela Crimpov tekst vznemirljiv in aktualen, ne glede na to, ali ga uprizarjamo v Sloveniji, Angliji ali Ugandi.«