Čezmejni literarni tabori mladih

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / četrtek, 6. november 2014 / 12:04

Pretekli teden so na Osnov­ni šoli Poljane v Ljub­ljani praznovali 20-letnico literarnih taborov, na katere vsako leto izmenično, enkrat v Ljubljano in drugič na Koroško v K&K center v Šentjanžu v Rožu, prihajajo učenke in učenci glavnih šol iz Borovelj/Ferlach in Vetrinja/Viktring in Osnovne šole Poljane iz Ljubljane. Gre za nevsiljiv in učinkovit način spoznavanja mladih z obeh strani državne meje, za koroške otroke pa še za priložnost za učenje slovenščine.

Začetek literarnih taborov sega v šolsko leto 1994/1995, ko je vodja knjižnice na Osnovni šoli Poljane Franceska Žumer, doma z Zgornje Bele v občini Preddvor, peljala skupino poljanskih šolarjev v tedanjo Državno založbo Slovenije, kjer je Helena Seljak pripravljala literarne delavnice. Ob tem se je spomnila na poznanstvo z Nado Malle, učiteljico na glavni šoli v Vetrinju, in jo pregovorila, naj se z učenci udeleži delavnice. Nada pa je k sodelovanju povabila še prijateljico Tatjano Kupper, učiteljico na glavni šoli v Borovljah. Tabor je ob pomoči Slovenske prosvetne zveze iz Celovca neverjetno hitro zaživel. Prva tri leta so se po enkrat letno srečevali na Koroškem, potem pa dvakrat letno, enkrat v Ljubljani in enkrat na Koroškem. Izbrali so zanimivo vsebino. Na tabor povabijo literarnega ustvarjalca iz Slovenije ali Koroške, se pogovarjajo z njim in nato pišejo o njegovih delih. Ker potekajo tabori v slovenščini, se Korošci lahko učinkovito urijo v govorjenju in v pisanju v slovenščini. Vsakič se najde tudi čas za spoznavanje Slovenije in Koroške in za pogovor o rečeh, ki zanimajo mlade.

Ob jubileju so se v soboto na poljanski osnovni šoli srečali pobudnica in »duša« taborov Francesca Žumer in njena nekdanja sodelavka v Državni založbi Slovenije Helena Seljak, s Koroške pa so prišli učiteljici Tatjana Kupper in Nada Malle ter tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle. Prijetno je bilo poslušati njihovo pripovedovanje, kako učenci sprašujejo, če bodo šli tudi letos v Ljubljano in kako jih kar naenkrat bolj zanima učenje slovenščine. Eni so v njej bolj vešči, drugi pa manj. Za Janka Malleja so tabori del prizadevanj Slovencev na Koroškem za utrjevanje slovenske jezikovne kompetence, česar uradni koroški dvojezični šolski sistem ne ponuja v zadostni meri. Po njegovem mnenju se mora na Koroškem okrepiti slovenski učiteljski kader, hkrati pa je treba na jezikovnem področju okrepiti sodelovanje z učitelji in izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji ter slovenščino uporabljati v koroškem javnem življenju. Upam, da bo zgledu naših treh šol sledil še kdo, je dejal Janko Malle.