Znameniti preduh, kjer se plazimo po trebuhu. Ja ja, t`mle spodi

Krušljiva mogočnica

Jezerska (2540 m) in Kokrska Kočna (2520 m) - Mogočna lepotica Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo krasita dva vrhova. Njena mogočnost in nedotakljivost sta le navidezni, saj je v svojem jedru, ko smo na licu mesta, gora krušljiva, kot bi krvavela, na kar nas opozarjajo številni oranžni odlomi.

Naš tokratni cilj bo mogočna dama, ki se visoko proti nebu pne med dolino Kokre in Jezerskim. Pristopov nanjo je več: od Češke koče po Kremžarjevi zavarovani plezalni poti, od Suhadolnika čez Grdi Graben (kako pravo ime!) ali čez Kokrško sedlo. Mi bomo lepotico Kočno obiskali z Ravenske Kočne mimo Češke koče.

Zapeljemo se na Jezersko, mimo Planšarskega jezera do spodnje postaje tovorne žičnice, kjer parkiramo.

Pri žičnici se usmerimo desno, v smeri markacij za Češko kočo. Zložno vzpenjajoča se pot kmalu pridobi na strmini, a ker se dvigamo v okljukih, tega niti ne občutimo. Po približno pol ure hoje se nam bo z leve strani priključila pot od nekdanje Kazine z Makekove Kočne. Pot zavije levo in postaja razglednejša in atraktivnejša. Pot pa bo postajala z vsakim korakom bolj napeta, potekala bo tudi po skalah. Varovanje je odlično. Hudičevi kvanci bodo kar naporni, vmes bomo šli še po lojtrci. Od Mrzle doline do Češke koče na Spodnjih Ravneh nas loči še nekaj minut zmernega vzpona.

Od koče nadaljujemo desno v smeri Grintovca in Kočne. V spodnjem delu se vzpenjamo po zložnem melišču, ki je zaraslo z ruševjem. Nadaljujemo naravnost, v številnih okljukih, v smeri Grintovca in Kočne, do razpotja, kjer gremo desno proti Kočni. Nad nami se odpirajo mogočne stene Kamniških Alp. Svet, po katerem se vzpenjamo, je gruščast. Ko dosežemo Zgornje Ravni, pot zavije ostro desno in se začne vzpenjati čez golo melišče. Pozno v poletje nas na tem delu poti lahko preseneti sneg. Kmalu dosežemo območje severovzhodnega grebena Kočne, kjer pot zavije ostro levo in vstopi v Kremžarjevo zavarovano plezalno pot. Pot je odlično varovana, ves čas poteka po lepih, naravnih prehodih. Mestoma je pot izpostavljena, plezanje pa privlačno uživaško. Malce pod veznim grebenom med Kočno in Grintovcem od daleč vidimo gladke plati, ki pa ne predstavljajo tehničnih problemov. Z grebena se nam razgled odpre proti jugu, proti puščavskemu melišču Dolcev.

Na grebenu nadaljujemo desno proti Jezerski Kočni in kmalu smo tam, kjer ni muh, na tistem mestu, kjer je že marsikdo obrnil, oz. na mestu, kjer običajno gornik vidi številne nahrbtnike. Pot po vzhodnem grebenu Kočne nas je namreč pripeljala do znanega preduha oz. pod skoraj gladke stolpe, kjer moramo nahrbtnik dati z ramen, če hočemo proti vrhu. Potrebna je previdnost. Splazimo se po trebuhu po ozki polici, pod stolpom, nad katerim se pne stena. Levo lahko stopimo rahlo vstran, vendar nikar preveč. Kočna je namreč zelo krušljiva, prijeti se pa tudi nimamo nikjer. Do vrha so varovala bolj skopa, tla pod nogami pa tudi vse bolj drobljiva in krušljiva.

Vrh Kočne je pravo nasprotje sicer mogočne gore; vitek, majhen turnc, kjer je komaj prostora za dva človeka z nahrbtnikoma. Okoli nas je rdečkasta, krušljiva kamenina. Tukaj gori ni dobro, da nas ujame nevihta.

Pot nadaljujemo naprej do prostranega vrha Kokrške Kočne, kar nam bo vzelo 30 minut.

Če smo se logistično dobro organizirali, lahko s Kokrške Kočne sestopimo proti Suhadolniku. Z vrha po zavarovani poti sestopimo do melišča, kjer hitro sestopimo proti bivaku pod Kočno, le malce prej skrenemo levo, preko skalnega skoka po Spodnjih Dolc, kjer nas čaka travnati svet. Tukaj lahko zavijemo tudi do Kokrškega sedla, ali pa preko Taške sestopimo do Suhadolnika.

Varianta je tudi, da gremo z vrha Kočne po Špremovi poti še na Grintovec in preko Mlinarskega sedla sestopimo do Češke koče in v dolino. Za katerikoli sestop se bomo odločili, nas čaka čudovita tura. Srečno!

Nadmorska višina: 2540 m

Višinska razlika: 1450 m

Trajanje: 8 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 13. september 2018 / 21:25

Številni pohodniki na tromeji

Tradicionalnega Srečanja na Tromeji so se udeležili pohodniki s slovenske, italijanske in avstrijske strani. Med obiskovalci tako domačini kot tudi številni pohodniki in turisti.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Slovenija žaluje za žrtvami reke Save

Za torek je država razglasila dan žalovanja za žrtve nesreče, ki so izgubile življenja pri spustu po Savi na območju hidroelektrarne Blanca.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Sedmica: Penko in njegov pipec

»Ko sem prišel iz poslovne stavbe SCT, sta name brez opozorila skočila dva policista posebne enote, mi zvila roke na hrbet in mi nataknila samozatezne lisice, tretji policist pa mi je bral pravic...

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Kultura košnje

Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno...

Prosti čas / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Vsi le ne gredo na dopust

Vrsto let velja, da gredo na največjih televizijah ustvarjalci na dopust in živijo le od ponovitev domačih in tujih oddaj, nadaljevank, nanizank ali filmov.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Iconotheca Valvasoriana

Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV), ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh č...